<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 464/2020

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2021:I.CP.464.2020
Evidenčna številka:VSL00044086
Datum odločbe:25.03.2021
Senat, sodnik posameznik:Barbara Krpač Ulaga (preds.), Dušan Barič (poroč.), Alenka Kobal Velkavrh
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:pravica do pritožbe - nepravilen pravni pouk o pritožbi - napačen pravni pouk glede roka za pritožbo - pravica do pravnega sredstva - kršitev pravice do pravnega sredstva - pravica do izjave

Jedro

Prvo sodišče je s tem, ko je določilo napačen (prekratek) pritožbeni rok v pravnem pouku izpodbijane sodbe, storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka. Pravica do pritožbe je ustavna pravica (25. člen Ustave RS) in ena izmed temeljnih pravic v postopkih, v katerih se odloča o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih strank. To pravico je s procesnega vidika mogoče realizirati v celoti le tedaj, če je stranka pravilno seznanjena z vsemi elementi pravnega sredstva (pritožbe), kar je stvar popolnega in pravilnega pravnega pouka v odločbi, ki se izpodbija s pravnim sredstvom (pritožbo). Sem spada tudi navedba pravilnega pritožbenega roka v pravnem pouku. Napačen pravni pouk nikoli ne sme biti v škodo stranki, ki uveljavlja pravico do pravnega sredstva.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek ter oba podrejena tožbena zahtevka, kot je to razvidno iz II., III. in IV. točke izreka. Tožniku je naložilo, da povrne tožencema pravdne stroške v znesku 3.446,07 EUR, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi (V. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijano sodbo in vrne zadevo prvemu sodišču v novo sojenje pred drugim sodnikom. Navaja, da je prvo sodišče poseglo v njegovo pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Zavzemanje prvega sodišča za skrajšanje pritožbenega roka od zakonsko določenega pomeni grob poseg v pravico do učinkovitega in kvalitetnega pravnega sredstva. Novela ZPP-E je podaljšala prekluzivni pritožbeni rok na 30 dni, namesto prejšnjih 15 dni, prav zaradi zagotavljanja kvalitete uveljavljanja pravice do pravnega sredstva. Prvo sodišče pa se je z dodatno obrazložitvijo zavzelo, da tožniku skrajša z zakonom določen nepodaljšljivi prekluzivni pritožbeni rok, to pa še ob nadaljnji okoliščini, da je sodišče vročilo tožniku sodbo 18. 12. 2019, tik pred pričetkom praznikov in počitnic. S svojo odločitvijo je prvo sodišče poseglo v pritožnikovo pravico do pritožbe v nasprotju z določbo 125. člena ZPP-E. Odločitev sodišča je samovoljna, kar pomeni kršitev ustavno zavarovane pravice iz 22. člena Ustave RS. Podan je dvom v videz nepristranskosti sodišča ter je izkazan porušen videz nepristranskosti, ki se manifestira skozi napačen pritožbeni rok in skozi izjavo sodnice na naroku 3. 10. 2019, da ji ne bo težko sprejeti enake odločitve, kot v prvem sojenju in jo ustrezno utemeljiti (kar sicer iz zapisnika ni razvidno). Glede na vsebino pravnega pouka in obrazložitev sodbe o pravnem pouku se mora tožnik odzvati s pritožbo v roku, ki mu je bil dan v pravnem pouku, saj je resno ogrožena njegova pravica do pravnega sredstva, če bi ravnal po določbi 125. člena ZPP-E. Iz določbe tretjega odstavka 125. člena ZPP-E izhaja, da bi moralo prvo sodišče v pravnem pouku določiti pritožbeni rok 30 dni. Postopek s pritožbo pomeni postopek pred sodiščem druge stopnje. Sodišče mora podati pravilen pravni pouk, da strankam omogoči uveljavljanje pravice do pravnega sredstva. Odločitev prvega sodišča je v nasprotju z jasno zakonsko določbo ter tudi ustaljeno sodno prakso po septembru 2017. Glede na naravo svoje odločitve pritožbeno sodišče ne povzema ostalih pritožbenih navedb.

3. Toženca v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožba utemeljeno graja, da je prvo sodišče določilo napačen pritožbeni rok v pravnem pouku izpodbijane sodbe. Namesto 15 dni ta znaša 30 dni. Čeprav se je postopek v tej zadevi začel pred 14. 9. 2017, ko se je začel uporabljati spremenjeni ZPP (novela ZPP-E), je glede na 125. člen ZPP-E za določitev pravilnega pritožbenega roka zoper sodbo sodišča prve stopnje odločilno, kdaj je bila izdana odločba, s katero je bil postopek pred sodiščem prve stopnje končan. Izpodbijana sodba je bila izdana 10. 12. 2019, po začetku uporabe ZPP-E. Spremenjena določba 333. člena ZPP o dolžini pritožbenega roka (81. člen ZPP-E) spada k postopku pred sodiščem druge stopnje, kar je uveljavljeno in v zadnjih letih tudi enotno stališče sodne prakse (npr. VSM I Cpg 145/2019, VSL II Cp 2360/2018, VSL I Cp 1232/2018). V začetnem obdobju po uveljavitvi ZPP-E je bilo v sodni praksi zaslediti tudi drugačno stališče (enako stališču prvega sodišča v tej zadevi - npr. Pdp 101/2018), ki pa ni pravilno. Tudi pravna teorija (dr. Vesna Bergant Rakočević: Bistvene novosti in spremembe po ZPP-E v pritožbenem postopku, Pravni letopis 2017, str. 137) stoji na stališču, da spremenjena določba 333. člena ZPP o dolžini pritožbenega roka spada k postopku pred sodiščem druge stopnje, za katerega veljajo določbe ZPP-E. Glede na to je napačno stališče prvega sodišča (39. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), da je v tej zadevi treba upoštevati 15-dnevni pritožbeni rok.

6. Prvo sodišče je s tem, ko je določilo napačen (prekratek) pritožbeni rok v pravnem pouku izpodbijane sodbe, storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka. Pravica do pritožbe je ustavna pravica (25. člen Ustave RS) in ena izmed temeljnih pravic v postopkih, v katerih se odloča o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih strank. To pravico je s procesnega vidika mogoče realizirati v celoti le tedaj, če je stranka pravilno seznanjena z vsemi elementi pravnega sredstva (pritožbe), kar je stvar popolnega in pravilnega pravnega pouka v odločbi, ki se izpodbija s pravnim sredstvom (pritožbo). Sem spada tudi navedba pravilnega pritožbenega roka v pravnem pouku. Napačen pravni pouk nikoli ne sme biti v škodo stranki, ki uveljavlja pravico do pravnega sredstva.

7. Novela ZPP-E je prinesla podaljšanje pritožbenega roka zoper sodbo s 15 dni na 30 dni. Razlog za to spremembo je bil zlasti v tem, da se pritožniku omogoči kakovostna oprava procesnega dejanja (vložitev pritožbe) oziroma učinkovito in kvalitetno uveljavljanje pravice do pravnega sredstva. Stranka ne more sestaviti kakovostne pritožbe, če za to nima na razpolago dovolj časa. V obravnavani zadevi je navedba napačnega (krajšega) pritožbenega roka povzročila, da je bila tožniku kršena pravica do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), saj mu je bila s tem bistveno okrnjena možnost obravnavanja pred pritožbenim sodiščem. Na ta način je bilo tožniku onemogočeno učinkovito sodelovanje v pritožbenem postopku, saj je bil zaveden z navedbo napačnega pritožbenega roka.

8. Rok za vložitev pritožbe je bistvena sestavina pravnega pouka o pritožbi (šesti odstavek 324. člena ZPP). Čeprav tožnika zastopa odvetnik, katerega dolžnost je poznati pravo, je prvo sodišče tožnika z navedbo napačnega (prekratkega) pritožbenega roka zavedlo, da je ravnal skladno z njim. Kot že rečeno, stranka, ki ravna po napačnem oziroma zavajajočem pravnem pouku, ne sme biti prikrajšana v uveljavljanju svojih procesnih pravic. Ker je pritožbeni rok kot zakonski rok nepodaljšljiv, storjene kršitve določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (ki pomeni tudi kršitev tožnikove pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS) pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti. Zato je ugodilo pritožbi ter razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrnilo prvemu sodišču v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP), natančneje v novo izdelavo sodbe, saj je storjeno kršitev postopka mogoče odpraviti brez nove obravnave. Prvo sodišče bo moralo izdati novo sodbo s pravilnim pravnim poukom. Pri tem bo lahko, če bo to ocenilo za potrebno, dodalo nove razloge in odgovorilo tudi na posamezne navedbe v tožnikovi pritožbi.

9. Pritožbeno sodišče ni sledilo tožnikovemu predlogu, da se zadeva obravnava pred drugim sodnikom, saj ocenjuje, da za to glede na vse okoliščine zadeve, ki so razvidne iz spisa, ni utemeljenih razlogov z vidika namena določbe 356. člena ZPP.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dopustna pritožba v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka sklepa. Pritožbo je potrebno vložiti pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej pa bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožba se šteje za pravočasno, če je oddana zadnji dan pritožbenega roka priporočeno po pošti. Pritožba mora vsebovati naslednje sestavine: navedbo sklepa zoper katerega se vlaga; izjavo, ali se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu; pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP). Če pritožba ne bo razumljiva ali če ne bo vsebovala vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, sodišče vložnika ne bo pozivalo, naj jo popravi ali dopolni po 108. členu ZPP, ampak bo pritožbo takoj zavrglo (336. člen ZPP). Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks se šteje, da je pritožba umaknjena (3. odstavek 87. člena ZPP). Če je pritožba vložena po pooblaščencu, ki ni odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, se pritožba kot nedovoljena zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP). Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sodbo in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 357.a člena ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 125, 333
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 25

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
13.05.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ3MjA0