VSL Sklep I Cp 131/2021

Jedro

Ker sodišče prve stopnje ni ravnalo tako, kot določa 18. člen Uredbe in potrdila o izvršljivosti ni nemudoma izdalo in poslalo tožeči stranki, je treba šteti njeno vlogo z dne 5. 11. 2020 za potreben strošek postopka, enako tudi vlogo z dne 26. 11. 2020, ker o njeni stroškovni zahtevi ni odločilo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se toženi stranki naloži, da je dolžna tožeči stranki plačati v 15 dneh od vročitve tega sklepa 74,60 EUR stroškov postopka.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki v 15 dneh od vročitve tega sklepa 145,00 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se zavrne zahteva tožeče stranke za povrnitev nadaljnjih pravdnih stroškov v vlogah z dne 5. 11. 2020 in 26. 11. 2020. Tako je odločilo, ker meni, da bi morala tožeča stranka povrnitev stroškov v tem postopku zahtevati že v predlogu oziroma vlogi za izdajo evropskega plačilnega naloga. O nadaljnjih stroških po koncu postopka ni mogoče odločati, ker je takšen predlog prepozen. Sicer pa je pridobitev potrdila o izvršljivosti evropskega plačilnega naloga po mnenju sodišča prve stopnje strošek, ki je potreben za izvršbo in ne za pravdo. O nadaljnjih stroških postopka sodišča ni odločalo tudi zato, ker tožeča stranka ni podala ustrezne zahteve, da ji je nadaljnje stroške postopka dolžna plačati tožena stranka .

2. Tožeča stranka se zoper sklep pritožuje zaradi napačne uporabe materialnega prava in kršitev določb postopka ter predlaga spremembo oziroma razveljavitev sklepa ter povrnitev pritožbenih stroškov. Navaja, da je postopek za evropski plačilni nalog zaključen šele, ko sodišče tožeči stranki dostavi standardni obrazec G, kar bi moralo storiti skladno z določbo 18. člena Uredbe (ES) št. 1896/2006. Prvostopenjsko sodišče je pri odločitvi prezrlo, da sta bili vlogi tožeče stranke nujno potrebni zaradi pridobitve potrdila o izvršljivosti, ker brez potrdila ne more predlagati izvršbe zoper toženko. Po logiki teh stroškov tožeča stranka ni mogla priglasiti že v predlogu za izdajo evropskega plačilnega naloga, povrnitev stroškov pa je seveda zahtevala od nasprotne stranke.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je tožeča stranka 19. 3. 2018 vložila zoper toženko, ki ima bivališče v Republiki Avstriji, vlogo za izdajo evropskega plačilnega naloga na podlagi določil Uredbe Sveta (ES) št. 1896/2006 (v nadaljevanju Uredba). Sodišče prve stopnje je, ker je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji po Uredbi, izdalo evropski plačilni nalog na standardnem obrazcu E dne 6. 6. 2018 ter ga toženki vročilo 8. 10. 2018. Potrdilo o izvršljivosti na obrazcu G je sodišče prve stopnje izdalo 18. 11. 2020, po prejemu vloge tožeče stranke z dne 5. 11. 2020, s katero je urgirala izdajo potrdila o izvršljivosti evropskega plačilnega naloga. Z vlogo 27. 11. 2020 pa zahtevala, da sodišče odloči o njeni zahtevi za povrnitev nadaljnjih stroškov postopka.

5. Utemeljeno pritožba navaja, da sta bili njeni vlogi z dne 5. in 26. 11. 2020 za postopek potrebni in posledično tudi stroški postopka, katerih povrnitev je zahtevala pravočasno. Pri tem se pravilno sklicuje na 18. člen Uredbe, ki določa, da mora sodišče, če ugovor zoper evropski plačilni nalog ni bil vložen, z uporabo standardnega obrazca G, kot je določen v prilogi VII Uredbe, nemudoma razglasiti evropski plačilni nalog za izvršljiv ter ga poslati tožeči stranki. Ker sodišče prve stopnje ni ravnalo tako, kot določa 18. člen Uredbe in potrdila o izvršljivosti ni nemudoma izdalo in poslalo tožeči stranki, je treba šteti njeno vlogo z dne 5. 11. 2020 za potreben strošek postopka, enako tudi vlogo z dne 26. 11. 2020, ker o njeni stroškovni zahtevi ni odločilo. Skladno z določilom prvega odstavka 151. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP ter v zvezi z določbo 26. člena Uredbe, ki ureja razmerje do nacionalnega procesnega prava, zato tožeča stranka utemeljeno zahteva povrnitev pravdnih stroškov. Njena zahteva je pravočasna, saj ji ni mogoče očitati, da bi morala stroške za urgenci že vnaprej predvideti in jih priglasiti v vlogi za izdajo evropskega plačilnega naloga. Stroške ji mora povrniti tožena stranka, ker gre po stališču sodne prakse in pravne teorije v takšnih primerih za naključje, ki se je njej primerilo (prvi odstavek 156. člena ZPP)¹.

6. Tožeči stranki se zato kot potrebni stroški postopka skladno z Odvetniško tarifo (OT) odmerijo odvetniški stroški za dva obrazložena dopisa sodišču po tarifni številki 39/4 OT, kar skupaj z materialnimi stroški in DDV znese 74,60 EUR (2 x po 37,30 EUR). Pri tem pa tožeča stranka brez podlage v OT zahteva še 50 točk po 4. točki tarifne številke 19, saj ne gre za dokazne predloge in druge vloge, ki bi se nanašale na vsebino zahtevanega sodnega varstva. Glede priglašenih stroškov za pregled spisa, listin in druge dokumentacije po 2. točki tarifne številke 39 OT pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se te storitve ne priznajo, kolikor so zajete v drugih tarifnih številkah, v tem primeru pa ne gre za samostojno storitev.

7. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi in spremenilo sklep sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP). V skladu s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. člena ZPP pa je odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Ker je tožnica uspela s pritožbo, ji mora toženka povrniti skladno z OT odmerjene pritožbene stroške in sicer po 2. točki tarifne številke 21 zahtevanih 100 točk ter za obrazložen dopis stranki 50 točk, kar ob upoštevanju materialnih stroškov, DDV in sodne takse (33,00 EUR) ter trenutne vrednosti točke znese 145,00 EUR. Tožeči stranki se iz enakih razlogov kot je že zgoraj pojasnjeno tudi pri povrnitvi pritožbenih stroškov ne prizna priglašenih 50 točk za pregled spisov, listin in druge dokumentacije po 2. točki tarifne številke 39 OT.

-------------------------------
¹ Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, komentar k 156. členu.

Datum zadnje spremembe:

12.05.2021

Podobni dokumenti:

• sodba U 458/2004
• VSM sklep I Ip 622/2015
• VSC Sklep I Cp 240/2022