VSL Sklep Cst 113/2021

Jedro

Sodišče prve stopnje je utemeljilo sklep o začetku postopka osebnega stečaja na domnevi insolventnosti dolžnika iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, ki določa, da če dolžnik izjavi, da z upnikovim predlogom za začetek postopka soglaša, ali če v 15 dneh po prejemu ne vloži niti ugovora iz drugega odstavka tega člena niti zahteve iz prvega odstavka 236. člena tega zakona, velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen. Domneva insolventnosti iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP je torej izpodbojna, kar pomeni, da ima dolžnik v primeru, če ni pravočasno ugovarjal proti predlogu upnika za začetek postopka osebnega stečaja in če sodišče pred izdajo sklepa o začetku postopka ni opravilo druge presoje insolventnosti dolžnika v smislu četrtega odstavka 383. člena ZFPPIPP, možnost s pritožbo zoper sklep dokazati, da ni insolventen.

Sodišče prve stopnje ni sledilo predlogu upnika, da pozove stečajnega dolžnika, da predloži popis svojega premoženja in prejemkov skladno s 384. členom ZFPPIPP, vendar je imel dolžnik možnost, da v pritožbi zoper sklep navede premoženje in vrednost tega, ter s tem utemelji svoje nasprotovanje postopku osebnega stečaja, česar pa ni storil. Iz podatkov spisa tudi ne izhaja, da je dal sodišču poročilo o stanju svojega premoženja. Smiselno se v pritožbi sklicuje le na svoj poslovni delež v podjetju, katerega pa ni imenoval, niti ni navedel vrednosti poslovnega deleža. Trdi le, da podjetje normalno posluje. Pritožbeno sodišče zgolj na podlagi te trditve dolžnika ne more slediti njegovemu predlogu, da naj upošteva, da pravna oseba posluje normalno in da na podlagi tega dejstva zavrne kot neutemeljene upnikove trditve o insolventnosti dolžnika kot njenega lastnika. Drugih trditev v zvezi s svojimi prihodki ali premoženjem dolžnik v pritožbi prav tako ni navedel. S tem pa se izkaže, da s pritožbo ni uspel izpodbiti domneve insolventnosti kot pogoja za začetek postopka osebnega stečaja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom A. A. (1. točka izreka) in za upraviteljico imenovalo B. B. (2. točka izreka), ki opravlja naloge in pristojnosti upraviteljice v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je vpisana v poslovni register B. B. s. p., matična številka: ...(3. točka izreka).

2. Dolžniku je bil sklep vročen 9. 12. 2020. Zoper sklep je vložil pravočasno pritožbo. Kot pravni temelj je navedel določbe 2., 3., 3a, 8., 14., 15., 22., 23., 24., 26., 27., 29., 33., 35., 54., 127., 153 in 155. člena Ustave RS, 70. in 71. člena Zakona o davčnem postopku, 257. in 258. člena KZ-1 ter 6., 7., 13. in 17. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah s Protokoli. Sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi; da naj upošteva, da čas 15 dni za ugovor zoper predlog za začetek stečaja ne predstavlja primernega časa, predvsem ne v času epidemije, da se upošteva, da so v času pandemije onemogočene osnovne dejavnosti, ki onemogočajo pravočasno vlaganje pravnih sredstev; da sodišče vsebinsko odloči in presoja izjavo in ugovor zoper predlog; da upošteva, da pravna oseba posluje normalno; da sodišče upošteva sodne odločbe, ki se nanašajo na kredite v CHF.

3. Na pritožbo dolžnika upnik ni odgovoril. V sklepu imenovana upraviteljica pa je predlagala zavrnitev pritožbe. Pri tem je izpostavila, da je dolžnik vložil ugovor po izteku roka in da ga je sodišče prve stopnje kot prepoznega s sklepom z dne 27. 11. 2020 tudi zavrglo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izdalo sklep o začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom na podlagi domneve o insolventnosti dolžnika, ker dolžnik v roku za ugovor predlogu upnika ni ugovarjal. Dolžnik zoper sklep o zavrženju ugovora St ... z dne 27. 11. 2020, na katerega je opozorila stečajna upraviteljica, ni vložil pritožbe. V pritožbi, ki jo je sodišče prve stopnje predložilo višjemu sodišču, je dolžnik izrecno navedel, da se pritožuje zoper sklep opr. št. St ... z dne 20. 11. 2020.¹ Gre za sklep o začetku postopka osebnega stečaja, glede katerega je, upoštevaje pritožbene navedbe dolžnika bistven odgovor na vprašanje, ali je sodišče prve stopnje preuranjeno odločilo o predlogu upnika.

6. Iz razlogov izpodbijanega sklepa in podatkov spisa izhaja, da je upnik C. d. o. o., Ljubljana (dne 22. 9. 2020) vložil predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom in da ga je sodišče vročilo dolžniku z opozorilom na posledice iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP. Vročevalec je dolžniku pustil 14. 10. 2020 v hišnem predalčniku obvestilo, kje je pismo, z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. Ker dolžnik tega pisma v roku ni prevzel, mu ga je vročevalec pustil v poštnem predalčniku 30. 10. 2020. Vročitev se je štela za opravljeno 29. 10. 2020 in ker dolžnik v naslednjih 15. dneh po prejemu tega pisma ni niti izjavil, da z upnikovim predlogom soglaša, niti ni ugovarjal, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, je sodišče prve stopnje 20. 11. 2020 odločilo, da se nad dolžnikom začne stečajni postopek na podlagi domneve, da je dolžnik insolventen (tretji odstavek 235. člena ZFPPIPP).

7. Dolžnik ne prereka dejstva, da mu je sodišče poslalo predlog upnika s pozivom, da naj nanj odgovori v roku 15 dni od prejema in da je bil tudi opozorjen na posledice, če v roku ne bo ugovarjal predlogu. V pritožbi tudi ne navede nobene ovire, ki bi mu v dneh prve polovice novembra 2020 onemogočale zapis izjave, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja in odpravo te izjave po pošti na sodišče. V pritožbi očita sodišču, da ni upoštevalo dne 18. 10. 2020 razglašene epidemije in določenih ukrepov in omejitev, ki so onemogočali in še vedno onemogočajo dejanja kot so tiskanje, fotokopiranje, pravno svetovanje ter ostale pravne in upravne postopke, ker so te dejavnosti s strani vlade zaprte. Opozarja tudi, da je tudi Vrhovno sodišče ravno zaradi teh razlogov omejilo poslovanje in tek procesnih rokov v vseh nenujnih zadevah in se pri tem sklicuje na Odredbo predsednika Vrhovnega sodišča RS o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljivih bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije št. Su 407/2020 z dne 13. 11. 2020 (v nadaljevanju Odredba). Zato je pritožbeno sodišče v nadaljevanju presojalo navedene pritožbene očitke.

8. Odredba, na katero se sklicuje pritožnik, je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 165/2020 z dne 13. 11. 2020 in je začela veljati 16. 11. 2020, to pa je že po izteku roka za ugovor. Zato se pritožnik v pritožbi na to Odredbo neutemeljeno sklicuje. Poleg tega pa stečajne zadeve ne sodijo po Zakonu o sodiščih med nenujne zadeve, zaradi česar se omejitev poslovanja sodišča v nenujnih zadevah na njih ni nanašala.

9. Dolžnik se neutemeljeno sklicuje tudi na ukrepe Vlade RS v zvezi z ustavitvijo določenih storitvenih dejavnosti. V kolikor bi dolžnik vložil ugovor in navedel, da bo dokazila priložil pozneje zaradi težav s pripravo dokumentacije in z vzpostavitvijo stika s svetovalcem, bi jih lahko priložil tudi pozneje, saj bi v primeru ugovora sodišče pred odločitvijo o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka razpisao še narok za obravnavo ugovora. Tega pa ni storil. V pritožbi tudi ni izkazal nobenega drugega konkretnega razloga, zakaj se ni mogel na poziv sodišča v postavljenem roku kakorkoli pisno odzvati.

10. S tem pa se izkaže, da je sodišče prve stopnje v sklepu z dne 20. 11. 2020 pravilno ugotovilo, da se dolžnik na upnikov predlog za začetek stečajnega postopka ni izjavil, niti da s predlogom soglaša, niti da mu nasprotuje. To pa pomeni, da je po izteku roka za ugovor sodišče imelo zakonsko podlago za odločitev o začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom. Če ugovor ni bil vložen, sodišče ni bilo dolžno razpisati naroka, saj je ta namenjen ravno obravnavi ugovora dolžnika zoper predlog upnika. Očitek, da je bila dolžniku z nezakonitim postopanjem odvzeta pravica do izjave, zato ni utemeljen. Posledično pa se izkaže, da sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je preuranjeno začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom.

11. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje utemeljilo sklep o začetku postopka osebnega stečaja na domnevi insolventnosti dolžnika iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, ki določa, da če dolžnik izjavi, da z upnikovim predlogom za začetek postopka soglaša, ali če v 15 dneh po prejemu ne vloži niti ugovora iz drugega odstavka tega člena niti zahteve iz prvega odstavka 236. člena tega zakona, velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen. Domneva insolventnosti iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP je torej izpodbojna, kar pomeni, da ima dolžnik v primeru, če ni pravočasno ugovarjal proti predlogu upnika za začetek postopka osebnega stečaja in če sodišče pred izdajo sklepa o začetku postopka ni opravilo druge presoje insolventnosti dolžnika v smislu četrtega odstavka 383. člena ZFPPIPP, možnost s pritožbo zoper sklep dokazati, da ni insolventen. Zato je v nadaljevanju pritožbeno sodišče presojalo pritožbo še v tem okviru. Pritožbene trditve, s katerimi dolžnik izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje v zvezi z upravičenjem upnika za vložitev predloga, pa pomenijo nedovoljeno pritožbeno novoto, ker le te ne temeljijo na izpodbojni domnevi, dolžnik pa tudi ni izkazal, da jih ni mogel zatrjevati že v času za vložitev ugovora. Zato jih pritožbeno sodišče ni obravnavalo.

12. Sodišče prve stopnje se je v razlogih sklepa oprlo na trditve upnika, ki jih je podal v predlogu za začetek stečajnega postopka, ki ga je prejel tudi dolžnik in jim ni nasprotoval. Upnik je navedel podlago in višino dolga do dolžnika kot potrošnika (107.559,29 EUR) ter zatrjeval, da dolžnik več kot dva meseca zamuja s plačilom ter, da je glede na prihodke in premoženjsko stanje očitno trajno nelikviden in dolgoročno plačilno nesposoben. Sodišče prve stopnje sicer ni sledilo predlogu upnika, da pozove stečajnega dolžnika, da predloži popis svojega premoženja in prejemkov skladno s 384. členom ZFPPIPP, vendar je imel dolžnik možnost, da v pritožbi zoper sklep navede premoženje in vrednost tega², ter s tem utemelji svoje nasprotovanje postopku osebnega stečaja, česar pa ni storil. Iz podatkov spisa tudi ne izhaja, da je dal sodišču poročilo o stanju svojega premoženja. Smiselno se v pritožbi sklicuje le na svoj poslovni delež v podjetju, katerega pa ni imenoval, niti ni navedel vrednosti poslovnega deleža. Trdi le, da podjetje normalno posluje. Pritožbeno sodišče zgolj na podlagi te trditve dolžnika ne more slediti njegovemu predlogu, da naj upošteva, da pravna oseba posluje normalno in da na podlagi tega dejstva zavrne kot neutemeljene upnikove trditve o insolventnosti dolžnika kot njenega lastnika. Drugih trditev v zvezi s svojimi prihodki ali premoženjem dolžnik v pritožbi prav tako ni navedel. S tem pa se izkaže, da s pritožbo ni uspel izpodbiti domneve insolventnosti kot pogoja za začetek postopka osebnega stečaja.

13. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------
¹ Obvezna sestavina pritožbe je navedba sodbe ali sklepa, zoper katerega se vlaga in podpis pritožnika.
² Dolžnik mora poročilo o stanju svojega premoženja, če je bil stečajni postopek začet na podlagi domneve iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, predložiti sodišču v osmih dneh po prejemu sklepa o začetku stečajnega postopka (2. točka tretjega odstavka 384. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

10.05.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 455/2021
• VSL sklep Cst 428/2018
• VSL sklep Cst 574/2014