<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Cp 266/2021

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2021:II.CP.266.2021
Evidenčna številka:VSL00044726
Datum odločbe:19.03.2021
Senat, sodnik posameznik:mag. Gordana Ristin (preds.), Suzana Ivanič Lovrin (poroč.), Barbka Močivnik Škedelj
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
Institut:odločanje o stroških pravdnega postopka - sprememba odločitve o pravdnih stroških - poseben sklep o višini stroškov - končna odločba - pravnomočna odločitev o glavni stvari - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - ne bis in idem - odločitev po temelju - višina stroškov postopka - načelo uspeha pravdnih strank - pripravljalna vloga - nagrada za sestavo vloge - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - sorazmerno majhen uspeh

Jedro

Odločitev o stroških postopka je po temelju že postala pravnomočna in o temelju teh stroškov ni dopustno ponovno odločati. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nadalje utemeljeno odločilo zgolj o višini stroškov postopka. Pritožbene navedbe toženke, s katerimi izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o temelju (deležu) stroškov postopka, so zato neutemeljene.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se znesek pravdnih stroškov 4.825,62 EUR, ki jih je dolžna tožena stranka povrniti tožeči stranki, nadomesti z zneskom 4.430,33 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožena stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v višini 4.825,62 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper ta sklep se je pritožila tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP1). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da samo odloči o stroških postopka, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče prve stopnje o stroških materialno pravno zmotno odločilo na podlagi tretjega odstavka 154. člena ZPP, na podlagi katerega je toženki naložilo povračilo vseh stroškov postopka tožnika. Za uporabo tretjega odstavka 154. člena ZPP morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, neuspeh s sorazmerno majhnim delom tožbenega zahtevka in ne nastanek posebnih stroškov v zvezi z zavrnilnim delom. V predmetnem sporu ni bil izpolnjen noben izmed pogojev. Tožnik je namreč uspel le v višini 30 %, toženka pa v zavrnilnem delu 70 %, ob upoštevanju obrazložitve sodišča prve stopnje, da je bil tožnik upravičen do 15.000,00 EUR odškodnine. V primeru upoštevanja izreka izpodbijane sodbe, s katerim je sodišče prve stopnje tožniku priznalo odškodnino v znesku 3.950,00 EUR, pa je tožnik uspel le v 7,90 %, toženka pa v zavrnilnem delu 92,10 %. Zato ni izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 154. člena ZPP, saj tožnik ni uspel s pretežnim delom zahtevka. Sodišče prve stopnje tako ni upoštevalo, da je tožnik uspel le z majhnim delom zahtevka, prav tako ni obrazložilo, zakaj z zavrnitvijo zahtevka toženi stranki niso nastali posebni stroški, zaradi česar se izpodbijani sklep ne da preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje bi moralo o stroških postopka odločati skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP in upoštevati načelo uspeha strank, na podlagi katerega bi bili pravdni stranki upravičeni do povračila pravdnih stroškov v sorazmerju z ugotovljenim deležem uspeha, nato pa bi po medsebojnem pobotanju sodišče moralo naložiti plačilo stranki, katere stroški so manjši, v predmetni zadevi tožniku. Navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati tudi stroškovnik toženke ter podaja izračun, da bi ob upoštevanju načela uspeha strank in pobotanju stroškov postopka, v primeru upoštevanja uspeha tožnika v 30 %, moral tožnik toženki plačati 299,64 EUR, v primeru upoštevanja uspeha tožnika v 7,90 %, pa plačati 1.918,00 EUR. Pravnomočna odločitev sodišča v III. točki izreka sodbe ne sme iti v breme toženke na način, da se celotni stroški tožnika naložijo v plačilo toženki, saj sodišče prve stopnje ni pravnomočno odločilo o višini stroškov oziroma o deležu stroškov. Toženka še navaja, da je sodišče prve stopnje vlogo tožnika z dne 1. 4. 2019 napačno upoštevalo kot prvo pripravljalno vlogo in tožniku neupravičeno priznalo 900 točk, namesto 450 točk, kot bi znašal strošek za tretjo pripravljalno vlogo, saj je prvo pripravljalno vlogo tožnik vložil že dne 28. 3. 2019.

3. Na vročeno pritožbo tožnik ni podal odgovora.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Skladno z določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP o zahtevi za povrnitev stroškov odloči sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. V sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek, lahko sodišče odloči le, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu ter kasneje po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari izda sklep o višini stroškov. O stroških postopka se tako odloči v sodbi ali v sklepu, s katerim se postopek konča, sodišču pa je dana možnost, da o višini stroškov, ne pa tudi o temelju oziroma deležu stroškov, odloča šele po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.

6. V predmetni zadevi je bilo glede povračila pravdnih stroškov po temelju že odločeno s sodbo sodišča prve stopnje P 509/2017-III z dne 17. 12. 2019. Iz III. točke izreka navedene sodbe izhaja, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. To pomeni, da je po temelju toženka dolžna tožniku povrniti pravdne stroške v 100%. Slednje izhaja tudi iz obrazložitve navedene sodbe, v kateri se je sodišče prve stopnje sklicevalo na tretji odstavek 154. člena ZPP ter navedlo, da bo sklep o višini stroškov izdan po pravnomočni odločitvi o glavni stvari. Sodišče prve stopnje se je odločilo, da bo ločeno odločalo o temelju in o višini stroškov postopka. Po pravnomočnosti navedene sodbe je tako z izpodbijanim sklepom tudi odločilo o višini stroškov.

7. Zoper sodbo sodišča prve stopnje P 509/2017-III z dne 17. 12. 2019 glede III. točke izreka o povračilu stroškov nobena izmed pravdnih strank ni vložila pritožbe. Tožnik je sicer vložil pritožbo dne 17. 2. 2020 zoper II. točko izreka navedene sodbe, ki pa jo je Višje sodišče v Ljubljani s sodbo II Cp 1158/2020 z dne 26. 8. 2020 v celoti zavrnilo. Odločitev o stroških postopka je po temelju tako postala že pravnomočna (res iudicata) in o temelju teh stroškov postopka ni dopustno ponovno odločati. Sodišče prve stopnje je nadalje z izpodbijanim sklepom utemeljeno odločilo zgolj o višini stroškov postopka, ne pa tudi o temelju, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno z navedeno sodbo. Pritožbene navedbe toženke, s katerimi izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o temelju (deležu) stroškov postopka, so zato neutemeljene. S takšnimi pritožbenimi navedbami zoper izpodbijani sklep toženka ne more uspeti, saj je bilo z njim odločeno le o višini stroškov postopka. Odločitev o povračilu stroškov glede temelja bi toženka lahko izpodbijala le s pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje P 509/2017-III z dne 17. 12. 2019.

8. Drži pa pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje o sami višini stroškov še ni pravnomočno odločilo. V zvezi z višino stroškov postopka toženka utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tožnikovo vlogo z dne 1. 4. 2019 napačno upoštevalo kot prvo pripravljalno vlogo ter mu za vlogo neupravičeno priznalo 900 točk po tarifni številki 19/1 Odvetniške tarife (OT)2. Ni pa nadalje utemeljen očitek, da bi vlogo tožnika z dne 1. 4. 2019 sodišče moralo upoštevati kot tretjo pripravljalno vlogo ter mu priznati le 50 % točk. Tožnik je vložil tožbo dne 8. 3. 2017, nato prvo pripravljalno vlogo dne 28. 3. 2018. Dne 23. 4. 2018 je tožnik vložil predlog za preložitev naroka, zato slednje vloge ni mogoče upoštevati kot druge pripravljalne vloge po tar. št. 19/2 OT, ampak je kot drugo pripravljalno vlogo pritožbeno sodišče upoštevalo naslednjo vloženo vlogo tj. vloga z dne 1. 4. 2019, ki jo je tožnik naslovil kot sprememba tožbenega zahtevka. Slednjo vlogo je pritožbeno sodišče upoštevalo kot drugo pripravljalno vlogo po tar. št. 19/2 OT, za katero je tožnik upravičen do 75 % iz tar. št. 18 OT, kar znese 675 točk (75 % od 900 točk). Pritožbeno sodišče je za vlogo z dne 1. 4. 2019 tako tožniku priznalo 675 točk, namesto v izpodbijanem sklepu priznanih 900 točk. Skupaj je zato tožniku priznalo namesto 4.775 točk, 4.550 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR znaša 2.730,00 EUR. Pritožbeno sodišče je nadalje tožniku priznalo 91 točk na račun materialnih stroškov (2 % od 4.550 točk), kar znaša 54,60 EUR ter potne stroške v višini 28,12 EUR in sodno takso v višini 1.005,00 EUR, kot ju je že upoštevalo sodišče prve stopnje. Skupaj je pritožbeno sodišče tožniku priznalo 3.817,72 EUR stroškov, z 22 % DDV (ki ga je sodišče prve stopnje zmotno upoštevalo tudi od sodne takse) v višini 612,61 EUR, pa 4.430,33 EUR.

9. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi glede povrnitve pravdnih stroškov toženki delno ugodilo in spremenilo izrek izpodbijanega sklepa tako, da je dosojeni znesek pravdnih stroškov tožniku v višini 4.825,62 EUR nadomestilo z zneskom 4.430,33 EUR.

10. V preostalem delu je pritožbeno sodišče ob ugotovitvi, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11. Ker je toženka s pritožbo uspela le v minimalnem delu, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP).

-------------------------------
1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami
2 Ur. l. RS, št. 2/15 in 28/18


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 154/1, 154/2, 154/3, 163, 163/4, 319, 319/1, 319/2, 339, 339/2, 339/2-14

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Odvetniška tarifa (2015) - tarifna številka 19, 19-1, 19-2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
05.05.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ3MDMw