<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep Cst 93/2021

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2021:CST.93.2021
Evidenčna številka:VSL00043714
Datum odločbe:17.03.2021
Senat, sodnik posameznik:Renata Horvat (preds.), Helena Miklavčič (poroč.), Nada Mitrović
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
Institut:predlog za začetek stečajnega postopka - stečaj zapuščine - stranke predhodnega postopka - navedba stranke - neznani dedič - zmotna uporaba materialnega prava - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka

Jedro

Postopek stečaja zapuščine je dovoljeno voditi nad zapuščino po vsaki umrli fizični osebi (prvi odstavek 414. člena ZFPPIPP), zato se lahko začne takoj po smrti zapustnika, ne glede na to, ali je do uvedbe oziroma začetka postopka stečaja zapuščine zapuščinsko sodišče izdalo sklep o dedovanju.

Procesna dejanja, ki jih je v predhodnem stečajnem postopku po splošnih pravilih upravičen opravljati stečajni dolžnik, je v predhodnem postopku stečaja zapuščine upravičen opravljati dedič.

Da bi se predhodni postopek s predlogom sploh lahko opravil, mora biti sodišču identiteta oseb, ki so v predhodni postopek vključene kot stranke (torej dediči), znana, sicer postopka ne more voditi. Identiteto dediča / dedičev kot stranke oziroma tistega, ki nastopa v njegovem imenu, v primeru, če so neznani ali če je neznano njihovo prebivališče, je dolžan v svojem predlogu navesti vložnik predloga, v konkretnem primeru torej upnik. Če je zapuščinsko sodišče ugotovilo, da ni dedičev, ali kadar se ne ve, ali je kaj dedičev, pa se v zakonsko določenem roku ni nihče zglasil ter je bilo zato ugotovljeno, da gre za zapuščino brez dedičev, pa mora slednje navesti in tedaj temu primerno oblikovati svoj predlog.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

    Obrazložitev

    1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o predlog za začetek postopka stečaja zapuščine zavrglo.

    2. Zoper sklep se pritožuje upnik, iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za začetek postopka stečaja zapuščine oziroma podredno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

    3. Pritožba je utemeljena.

    4. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja stališče sodišča prve stopnje, da ZFPPIPP ureja tako postopek stečaja zapuščine z dediči kot brez dedičev, da pa je potrebno v vsakem primeru ugotoviti za kakšen postopek gre – ali gre torej za stečaj zapuščine z ali brez dedičev. Pri tem je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zavzelo tudi stališče, da ni dopustno začeti stečajnega postopka zapuščine preden ni znano ali dediči obstajajo in predvsem ali bodo prevzeli zapuščino, kar naj bi izhajalo predvsem iz tega, da kadar je bil zapustnik insolventen je pričakovati, da dediči zapuščine ne bodo prevzeli, zato tudi ne bi bilo nasprotovanja uvedbi stečajnega postopka zapuščine in ker so to le predvidevanja, in če bi se kateri izmed dedičev odločil za prevzem dednega deleža, bi nastal položaj, ko bi stečajno sodišče vodilo postopek o ugotavljanju obstoja dedičev, položaja dedičev, oklic dedičem in podobno, kar ni naloga stečajnega, temveč zapuščinskega sodišča. Tudi v takem primeru bi sodišče izdalo sklep o stečaju zapuščine, morebitnega kontradiktornega postopka v primeru pritožbe pa ne bi bilo mogoče izpeljati, saj za to ni predvidene zakonske podlage.

    5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zavzelo napačno materialnopravno stališče, da ni dopustno začeti stečajnega postopka zapuščine preden ni znano ali dediči obstajajo in ali bodo prevzeli zapuščino.1 Postopek stečaja zapuščine je dovoljeno voditi nad zapuščino po vsaki umrli fizični osebi (prvi odstavek 414. člena ZFPPIPP), zato se lahko začne takoj po smrti zapustnika, ne glede na to, ali je do uvedbe oziroma začetka postopka stečaja zapuščine zapuščinsko sodišče izdalo sklep o dedovanju2. Dedovanje po umrlem se namreč uvede s trenutkom njegove smrti (prvi odstavek 123. člen Zakona o dedovanju – ZD), kar pomeni, da preide zapuščina na dediče s trenutkom zapustnikove smrti (ipso iure pridobitev dediščine), pa čeprav še ni gotovo, ali jo bo dedič obdržal, ker se lahko dediščini oziroma dednemu deležu odpove.3 Slednje pomeni, da je dedič procesno legitimiran ex lege, zato ker je zapustnik umrl in so nanj tj. na dediča, prešle zapustnikove pravice in obveznosti v trenutku smrti zapustnika (132. člen ZD). Za pridobitev pravdne legitimacije ni potrebno, da bi bila opravljena zapuščinska obravnava in izdan sklep o dedovanju, s katerim bi bil poklicani dedič potrjen kot dedič.4 Vse to pa velja le za dediča, ki se dedovanju ni odpovedal. V nasprotnem primeru namreč nanj zapuščina ne preide in se šteje, kot da sploh ni bil dedič.5

    6. Vendar pa se v primeru postopka stečaja zapuščine, ki naj bi se izvedel pred zaključkom zapuščinskega postopka postavi vprašanje identifikacije (oziroma navedbe) stranke postopka insolventnosti. ZFPPIPP opredeljuje kot stranke postopka insolventnosti predlagatelja postopka (54. člen), stranke predhodnega postopka (55. člen) in stranke glavnega postopka. Upnik v pritožbi sicer trdi, da dedičev v predlogu za začetek stečaja ni potrebo navesti, ker niso stranke predhodnega postopka stečaja zapuščine, ampak le glavnega postopka (1. točka prvega odstavka 417. člena ZFPPIPP), a navedeno ne drži. Iz določbe prvega odstavka 416. člena ZFPPIPP namreč izhaja, da se za postopek stečaja zapuščine smiselno uporabljajo pravila, določena v oddelkih 5.1 do 5.10 tega zakona, razen tistih, ki so izrecno izključene in so navedene v drugem odstavku istega člena. Gre za pravila, ki urejajo stečajni postopek nad pravno osebo.6 Iz 1. točke četrtega odstavka 416. člena ZFPPIPP nadalje izhaja, da se pri smiselni uporabi pravil iz prvega odstavka 416. člena ZFPPIPP namesto pojma „stečajni dolžnik“ pri uporabi pravil v zvezi s procesnimi dejanji, ki jih je upravičen opravljati v postopku stečaja, uporablja pojem „dedič“. Procesna dejanja, ki jih je v predhodnem stečajnem postopku po splošnih pravilih upravičen opravljati stečajni dolžnik, je tako v predhodnem postopku stečaja zapuščine upravičen opravljati dedič.7 Tako je na primer dedič tisti, ki lahko ugovarja predlogu upnika za začetek stečajnega postopka, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP), kar pomeni, da mora sodišče dedičem upnikov predlog za začetek stečajnega postopka tudi vročati. Da bi se torej predhodni postopek s predlogom lahko sploh opravil skladno z navedenimi zakonskimi določbami, mora biti sodišču identiteta oseb, ki so v predhodni postopek vključene kot stranke (torej dediči) znana, sicer postopka ne more voditi. Identiteto dediča / dedičev kot stranke oziroma tistega, ki nastopa v njegovem imenu, v primeru, če so neznani ali če je neznano njihovo prebivališče,8 pa je dolžan v svojem predlogu navesti vložnik predloga, v konkretnem primeru torej upnik (180.a člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Če pa je zapuščinsko sodišče ugotovilo, da ni dedičev, ali kadar se ne ve, ali je kaj dedičev, pa se v zakonsko določenem roku, ni nihče zglasil (206. člen ZD) ter je bilo zato ugotovljeno, da gre za zapuščino brez dedičev, pa mora navesti slednje in tedaj temu primerno oblikovati svoj predlog.9

    7. V konkretnem primeru je upnik v svojem predlogu navedel le identiteto pokojne dolžnice, ki nima več sposobnosti biti stranka postopka, ni pa navedel identitete dedičev po pokojni dolžnici (oziroma osebe, ki lahko nastopa v njihovem imenu), ki so v smislu četrtega odstavka 416. člena ZFPPIPP upravičeni opravljati procesna dejanja tudi v predhodnem postopku. Ob tem tudi ni navedel, da gre za zapuščino brez dedičev. Zato ga je sodišče prve stopnje ob takem stanju stvari s pozivnim sklepom z dne 18. 8. 2020 napačno pozivalo, da predloži dokazila o tem, da je zapuščina brez dedičev in da so izpolnjeni pogoji iz 142.b člena ZD, saj za kaj takega ni imelo nobene dejanske podlage. Na tak pozivni sklep je nato vezalo napačno pravno posledico zavrženja upnikovega predloga z izpodbijanim sklepom iz razloga, ker postopka stečaja zapuščine ni dopustno voditi preden ni znano ali dediči obstajajo in ali bodo prevzeli zapuščino.

    8. Pritožba zato utemeljeno trdi, da ker upnik s strani sodišča prve stopnje ni bil ustrezno pozvan na dopolnitev svojega predloga, ga sodišče prve stopnje posledično iz tega razloga tudi ne bi smelo zavreči. Upniku je bilo namreč s tem onemogočeno, da svoj predlog ustrezno dopolni. S tem je prišlo do bistvene kršitve določb postopka, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane odločitve (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

    9. V novem postopku naj sodišče prve stopnje upnika ob ustreznem opozorilu na pravno posledico iz četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP pozove, da ustrezno identificira stranko tj. dediče po pokojni dolžnici A. A. Pri tem pritožbeno sodišče opozarja, da je upnik v svoji pritožbi kot dediča po pokojni dolžnici A. A. že navedel njenega moža B. A. in sina C. A., vendar se v spisu nahaja dopis Okrajnega sodišča v Ljubljani (ki vodi zapuščinski postopek po pokojni dolžnici) z dne 25. 2. 2021 (PD 20), da sta se dediča prvega dednega reda, torej prav mož in sin (11. člen ZD), dedovanju odpovedala, zaradi česar bo verjetno potrebno opraviti oklic dedičem. V kolikor navedeno drži, B. A. in C. A. nista dediča po pokojni dolžnici (133. člen ZD).

    -------------------------------

    1 Pri tem je nejasno pojasnilo sodišča prve stopnje upniku, ki izhaja iz dopisa z dne 17. 9. 2020 (PD 8), da je postopek zapuščine dopustno voditi v kolikor so podane predpostavke za postopek stečaja zapuščine brez dedičev.

    2 dr. Nina Plavšak, Komentar Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), 1. natis, Tax-Fin-Lex, 2017, str. 808.

    3 Prim. K. Zupančič, V. Žnidaršič Skubic, Dedno pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2009, str. 213.

    4 Tako lahko upnik toži dediča tudi tedaj, ko je sodišče odločilo, da ne bo opravilo zapuščinske obravnave, ker ni zapuščine (203. člen ZD).

    5 K. Zupančič, V. Žnidaršič Skubic, navedeno delo, str. 215.

    6 Poleg tega se v stečaju zapuščine uporabljajo tudi pravila postopka osebnega stečaja, a le tista, ki so v tretjem odstavku 416. člena ZFPPIPP posebej navedena, vendar slednja za odločitev v obravnavanem primeru niso relevantna.

    7 Tako tudi dr. N. Plavšak, navedeno delo.

    8 Prim 131. člen ZD.

    9 Če gre za zapuščino brez dedičev se nato uporabljajo poleg določb ZFPPIPP, tudi določbe 142.a člena, 142.b člena in ostale ZD. Več o tem npr. tudi: K. A. Kontarščak in U. Kupec, Aktivna vloga upnikov zapuščine brez dedičev po noveli ZD-C, Pravna praksa 2016, št. 49-50.


    Zveza:

    RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
    Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 235, 235/2, 414, 414/1, 416, 416/1, 416/4, 416/4-1, 417, 417/1, 417/1-1
    Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 123, 123/1, 131, 132, 142a, 142b, 206
    Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 108, 108/4, 180a

    Pridruženi dokumenti:*

    *Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
    Datum zadnje spremembe:
    05.05.2021

    Opombe:

    P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ3MDI4