VSL Sklep II Cp 407/2021

Jedro

Tudi v zapuščinskem postopku je uveljavljeno načelo kontradiktornosti. Sodišče mora strankam omogočiti, da se izrečejo o vseh pomembnih okoliščinah, zlasti o dednih izjavah drugih, ki se nanašajo na njihovo dedno pravico: bodisi na zapuščinski obravnavi bodisi z obvestilom o dedni izjavi. Čeprav sodišče vodi zapuščinski postopek po preiskovalnem načelu, pa brez strankine zahteve ne sme načenjati vprašanj, ki se nanašajo na pravice, ki jih prizadete osebe uveljavljajo le, če to same želijo. V določenih primerih je tudi v ZD uveljavljeno načelo dispozitivnosti - npr. pri uveljavljanju pravic nujnih dedičev in zahtev za vračunanje daril v dedni delež.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine ter dedinje zapustnice. Po ugotovitvah, da je zapustnica zapustila pisno oporoko, ki sta jo obe zakoniti dedinji priznali po obliki in vsebini, da sta se obe oporočni dedinji priglasili k dedovanju na podlagi oporoke in da je zakonita dedinja zahtevala nujni delež, je za dedinje nepremičnine parc. št. 000/4, 000/7 k. o. 0000 X. razglasilo oporočni dedinji: zapustničino hčerko M. Ž. in zapustničino vnukinjo N. Ž., vsako do 3/8, ter zakonito dedinjo – zapustničino hčerko M. V. do 2/8. Za dedinji preostalega premoženja na podlagi zakona je razglasilo obe zapustničini hčerki, vsako do ½.

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencih pritožujeta oporočni dedinji. Uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP¹. Predlagata razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zapustničina vnukinja navaja, da je podala izjavo o priznavanju oporoke in sprejemu zapuščine, naroka pa se zaradi drugih obveznosti ni udeležila. Glede na vsebino oporoke je pričakovala, da bo nujna dedinja priznala v oporoki navedeno darilo in da ne bo uveljavljala nujnega deleža. Njeno zahtevo za uveljavljanje nujnega deleža, podano na naroku zapuščinske obravnave, bi ji moralo sodišče posredovati v izjasnitev. Ker tega ni storilo, je zagrešilo bistveno kršitev pravdnega postopka in kršilo 22. člen Ustave RS. Nujna dedinja je od zapustnice prejela darilo (kompletno centralno ogrevanje v stanovanjski hiši in plačilo stroškov poroke), omenjeno v oporoki, za katerega je zapustnica želela, naj se upošteva v dedni delež, in ki po višini ustreza višini nujnega deleža.

3. Zapustničina hči kot pritožnica pa opozarja, da se je zapuščinske obravnave udeležila brez pooblaščenca. Sodišče ni opozorilo navzočih dedinj na vsebino oporoke – darila, za katerega je zapustnica želela, naj se vračuna nujni dedinji. Kršilo je 12. in 115. člen ZPP, ker dedinj ni poučilo, da si pridobita strokovno pomoč, in 285. člen ZPP, ker ni opravilo materialno procesnega vodstva, naj se izjavita glede zapustničinih navedb glede darila, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sklepa.

4. Nujna dedinja na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Zapuščinski postopek je oficiozen. Uvede in vodi se po uradni dolžnosti, takoj ko sodišče izve za smrt neke osebe ali za razglasitev nekoga za mrtvega (164. člen ZD²). Sodišče mora po uradni dolžnosti ugotoviti, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (162. člen ZD). Ob oficialnem načelu je v postopku poudarjeno tudi preiskovalno načelo, materialno procesno vodstvo in načelo pomoči prava nevešči stranki. Sodišče mora ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo (165. člen ZD). Po uradni dolžnosti zbira vse dejansko in dokazno gradivo, stranke sodelujejo le, kolikor imajo za to interes. Ne glede na njihovo voljo mora sodišče pridobiti in razčistiti podatke, ki se nanašajo na pravno odločilna dejstva. Od udeležencev zapuščinskega postopka poskuša dobiti izjave o vseh odločilnih vprašanjih, še posebej dedne izjave. Tudi v zapuščinskem postopku je uveljavljeno načelo kontradiktornosti. Sodišče mora strankam omogočiti, da se izrečejo o vseh pomembnih okoliščinah, zlasti o dednih izjavah drugih, ki se nanašajo na njihovo dedno pravico: bodisi na zapuščinski obravnavi (četrti odstavek 207. člena ZD), če pa dedičev na njej ni, in je na zapuščinski obravnavi podana taka izjava, pa jih mora o njej obvestiti in jim omogočiti, da se o njej izjavijo³. Čeprav sodišče vodi zapuščinski postopek po preiskovalnem načelu, pa brez strankine zahteve ne sme načenjati vprašanj, ki se nanašajo na pravice, ki jih prizadete osebe uveljavljajo le, če to same želijo. Tudi v ZD je v določenih primerih uveljavljeno načelo dispozitivnosti. ZD tako določa, da je med drugim v dispoziciji upravičencev uveljavljanje pravic nujnih dedičev in zahteva za vračunanje daril v dedni delež. Zapuščinsko sodišče teh pravic ne upošteva po uradni dolžnosti, ampak le na zahtevo dedičev. Posledično zapuščinsko sodišče ni upravičeno brez zahteve strank razpravljati, ali je določena oseba upravičena do nujnega deleža, če ta oseba nujnega deleža sama ne uveljavlja, pa tudi ne opraviti vračunanja daril v dedni delež, če tega dediči ne zahtevajo. Pravico zahtevati, da se v dedni delež kakšnega dediča vračunajo darila in volila, imajo namreč po 58. členu ZD samo njihovi dediči. Če dediči izjav o navedenih pravicah ne podajo, pa sodišče odloči po podatkih, s katerimi razpolaga (drugi in tretji odstavek 207. člena ZD).

7. Pritožbi je treba pritrditi, da je sodišče prve stopnje preuranjeno izdalo izpodbijani sklep. Podatki spisa potrjujejo pritožbene navedbe, da je sodišče sicer pridobilo dedne izjave in izjave o priznavanju oporoke od vseh dedinj, ne pa tudi izjav o uveljavljenem nujnem deležu zakonite dedinje. Dala jo je na naroku zapuščinske obravnave, na kateri je bila le ena od oporočnih dedinj, druga, in tudi nujna dedinja, pa na naroku nista bili zastopani po pooblaščencih. Iz zapisnika zapuščinske obravnave ne izhaja, da bi sodišče opravilo materialno procesno vodstvo pri obravnavi oporoke. Glede na zatrjevano darilo, dano nujni dedinji, ki naj bi bilo omenjeno v oporoki, je bilo slednje potrebno, a v spisu ni podatkov, da bi sodišče pridobilo izjave dedinj o tem. Prav tako ni podatkov, da bi odsotni oporočni dedinji omogočilo izjavo o uveljavljanju nujnega dednega deleža, ki ga je podala nujna dedinja na naroku. Upravičena je pritožbena graja, da je izdani sklep o dedovanju, ki upošteva nujni delež, za oporočno dedinjo glede na zapis oporoke lahko presenečenje. Pritožbene navedbe nakazujejo, da oporočna dedinja zahteva vračunanje prejetih daril v dedni delež nujne dedinje, česar na prvi stopnji zaradi nepravilnega ravnanja sodišča še ni mogla uveljaviti. Gre za odločilna dejstva in izjave, ki bi jih moralo sodišče razčistiti pred izdajo sklepa o dedovanju in vsem prizadetim dati možnost, da se o njih izjavijo. Vplivajo namreč na višino dednih deležev oziroma dedno pravico strank.

8. Podana je uveljavljena absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, ki je narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa. Nakazuje se, da je ostalo dejansko stanje nepopolno in nepravilno ugotovljeno, ter da je bila posledično sprejeta napačna materialno pravna odločitev. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi in razveljaviti izpodbijani sklep, zadevo pa vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Pritožbeno sodišče ne more samo spremeniti izpodbijanega sklepa, saj je treba najprej ugotoviti pravno odločilna dejstva, vsem dedinjam omogočiti izjavo o pravno relevantnih dejstvih, vključno z zahtevo po vštevanju daril, jih obravnavati in nato ponovno odločiti o zadevi. Če bi tak postopek izvajalo sodišče druge stopnje, bi bila dedičem odvzeta možnost pravnega sredstva zoper sklep o dedovanju.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko odpravilo samo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

-------------------------------
¹ Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami
² Zakon o dedovanju, Ur. l. SRS, št. 15/1976 s spremembami
³ Primerjaj: dr. Rijavec, V., v: Dedovanje, procesna ureditev, GV Ljubljana 1999, stran 121

Datum zadnje spremembe:

05.05.2021

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep II Kp 67055/2020
• VSL Sklep I Cp 1071/2021
• VSC Sklep I Cp 302/2020