VSL Sklep Cst 72/2021

Jedro

Ustaljeno stališče sodne prakse je, da pravni pouk ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o prodaji – dodatni odločilo o prodaji solastniškega deleža ½, dolžnika A. A., nepremičnine – počitniške hiše s pripadajočim zemljiščem na Hrvaškem, na otoku ..., parc. št. ... k. o. ... Sklenilo je, da se prodaja opravi z zavezujočim zbiranjem ponudb, da se izhodiščna cena določi v višini 37.000,00 EUR, varščina pa v višini 3.700,00 EUR ter da lahko upravitelj v primeru, če prodaja za navedeno izhodiščno ceno ne bo uspešna, zavezujoče zbiranje ponudb ponovi po nižji izhodiščni ceni, ki je največ 10 % nižja od izhodiščne cene pri predhodni prodaji, v primeru nadaljnjega neuspeha pa tak način prodaje ponavlja, dokler izhodiščna cena ne doseže polovice likvidacijske vrednosti premoženja.

2. Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo upnica B. A. V pritožbi navaja, da je lastninsko pravico na predmetu prodaje pridobila izvirno. V tem stečajnem postopku je dne 31. 8. 2020 prijavila izločitveno pravico na ½ nepremičnega premoženja, ki je v lasti stečajnega dolžnika, zaradi česar meni, da se prodaja ne bi smela opraviti. Nadalje navaja, da je predkupna upravičenka, saj je v zemljiški knjigi vpisana kot zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine do ½. Ker s predmetno prodajo ni bila seznanjena meni, da je tudi iz tega razloga treba izpodbijani sklep razveljaviti.

3. Upravitelj vlaga odgovor na pritožbo, v katerem navaja, da je ovira za prodajo samo pravočasno prijavljena izločitvena pravica, v tem primeru pa je upnica zamudila rok za prijavo izločitvene pravice. V zvezi z navajanjem upnice, da je lastnica celotne nepremičnine pojasnjuje, da 100 % delež enega zakonca na skupnem premoženju že pojmovno ni mogoč, saj bi to pomenilo zanikanje skupnega premoženja. Poleg tega sta dolžnik in upnica že v letu 2014 s sporazumom v obliki notarskega zapisa razdelila skupno premoženje tako, da sta se izrecno odpovedala kakršnimkoli morebitnim bodočim zahtevkom iz tega naslova. Nadalje navaja še, da ima pritožnica kot solastnica predkupno pravico pri prodaji dolžnikovega deleža nepremičnine ter da jo bo lahko uveljavljala na način in v postopku, ki ga določa ZFPPIPP.

O pravočasnosti pritožbe

4. Pritožnica v pritožbi navaja, da se zoper navedeni sklep pravočasno pritožuje, saj zaradi sklepa Vlade RS (Ur. list RS, št. 4/2021), petnajstdnevni pritožbeni rok za vložitev pritožbe ni pričel teči dne 11. 1. 2021, ampak šele z dnem 1. 2. 2021. Meni, da je zato njena pritožba, ki je bila vložena dne 1. 2. 2021, pravočasna.

5. O pravočasnosti pritožbe se je izjavil tudi stečajni upravitelj, ki pojasnjuje, da se navedeni sklep Vlade nanaša zgolj na t. i. materialne prekluzivne roke. Ne nanaša se na procesne roke, med katere sodi tudi rok za pritožbo. Stečajne zadeve spadajo med nujne zadeve, v katerih so procesni roki tekli tudi v času veljavnosti Odredbe o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 165/20 in 2/21).

6. Sodišče prve stopnje je pritožbenemu sodišče navedeno pritožbo predložilo v obravnavo kot pravočasno vloženo. V predložitvenem poročilu pojasnjuje, da je tri izdane Sklepe Vlade RS o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom (Ur. list RS, št. 167/2020, št. 190/20 in 4/2021), razlagalo tako, da so po njih prenehali teči ne samo materialni, ampak tudi procesni roki in sicer tako v nujnih kot nenujnih postopkih. Pri iskanju pravilne razlage teh sklepov je sodišče izhajalo iz besedila, ki teh rokov ne ločuje, možnega razumevanja upnikov, ki niso pravniki ter zahteve za jasnost in določenost pravnih norm, kot posebni vidik ustavnega načela pravne države iz 2. člena Ustave RS.

7. Pritožbeno sodišče je sprejelo pojasnilo sodišča prve stopnje glede pravočasnosti vložene pritožbe. Glede začetka teka roka za vložitev pritožbe je treba upoštevati pravni pouk, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa. Iz pravnega pouka v izpodbijanem sklepu namreč izhaja, da rok za vložitev pritožbe v tem primeru ne teče od objave sklepa, ampak začne teči na podlagi Sklepa Vlade Republike Slovenije o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom (objavljenem v Ur. l. RS št. 190/2020) šele dne 11. 1. 2021. Navedeni Sklep Vlade je določal, da do 10. januarja 2021 ne tečejo roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih. Kot izhaja iz pravnega pouka je torej sodišče prve stopnje štelo, da je navedeni akt zadržal tudi tek procesnega roka v tem (nujnem) stečajnem postopku. Glede na navedeno pa je pritožnica štela, da je začetek teka procesnega roka za vložitev pritožbe v tej zadevi zadržal tudi naslednji Sklep Vlade Republike Slovenije o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom (objavljen v Ur. l. RS št. 4/2021), z enakim besedilom, ki je začasno prenehanje teka rokov za uveljavljanje pravic strank zgolj podaljšal do 31. 1. 2021. Po presoji pritožbenega sodišča se je torej stranka upravičeno zanesla na to, da ji pritožbeni rok v tej zadevi ni začel teči pred 1. 2. 2021. V takšnem primeru je namreč ustaljeno stališče sodne prakse, da (napačen ali zavajajoč) pravni pouk ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna.¹ Pritožbo je že zato treba obravnavati kot pravočasno.

O utemeljenosti pritožbe

8. Pritožba ni utemeljena.

9. Pritožnica je izločitveno pravico na navedeni nepremičnini, ki je predmet prodaje, v tem stečajnem postopku prijavila dne 31. 8. 2020. Sklep o začetku stečajnega postopka je bil izdan dne 5. 12. 2019, zato bi upnica izločitveno pravico pravočasno prijavila v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka (prvi odstavek 299. člena ZFPPIPP), torej do 5. 3 2020.

10. Če izločitveni upnik pravočasno prijavi izločitveno pravico, ki je bila prerekana, prodaje premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice ni dovoljeno začeti, dokler zahtevek izločitvenega upnika iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP ni pravnomočno zavrnjen (tretji odstavek 330. člena ZFPPIPP). Po nasprotnem razzlogovanju pa iz navedenega izhaja, da izločitveni upnik, ki ni pravočasno prijavil izločitvene pravice, odloga prodaje premoženja, ki je predmet te pravice, ne more doseči. Upniki, ki izločitvene pravice ne prijavijo v zakonskem roku treh mesecev tako tvegajo, da bo premoženje prodano, s čimer bodo na podlagi petega odstavka 299. člena ZFPPIPP izločitveno pravico izgubili. Tudi v tem primeru pa izločitveni upnik ohrani obligacijsko upravičenje na podlagi petega odstavka 299. člena ZFPPIPP.² Vse navedeno je pritožnici že pojasnilo višje sodišče v zadevi Cst 000/2020, v kateri je pritožnica s pritožbo izpodbijala sklep o prodaji – prvi, s katerim je sodišče odločilo o prvi prodaji te nepremičnine.

11. Tudi pritožbene navedbe glede pritožničine predkupne pravice ne predstavljajo utemeljenega razloga za izpodbijanje sklepa sodišča prve stopnje. Pritožnica bo namreč predkupno pravico lahko uveljavljala po postopku in na način, kot ga določa tretji odstavek 347. člena ZFPPIPP. Iz navedene določbe pa izhaja, da se v postopku prodaje na podlagi zbiranja ponudb prodajna ponudba s kupcem sklene pod odložnim pogojem, da predkupni upravičenec ne bo uveljavljal predkupne pravice in razveznim pogojem, ki se uresniči, če predkupni upravičenec uveljavlja predkupno pravico. Upravitelj je predkupnemu upravičencu dolžan poslati besedilo kupoprodajne pogodbe ter mu tako omogočiti, da sam kupi predmet prodaje pod enakimi pogoji. Na izdajo sklepa o prodaji torej predkupna pravice pritožnice ne vpliva, temveč jo bo lahko uveljavljala v skladu s 347. členom ZFPPIPP.

12. Po navedenem pritožba ni utemeljena. Prav tako ni podan noben od razlogov, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-------------------------------
¹ Primerjaj II Ips 860/2007, II Ips 488/2002, VIII Ips 27/2019, I Ips 71/2003, III Ips 35/2014 in III Ips 112/2011.
² Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča U-I-44/2018, s katero so izenačeni primeri opustitve vložitve tožbe po izteku roka iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP, opustitve predloga za nadaljevanje postopka iz tretjega odstavka 311. člena ZFPPIPP, s primerom prepozno prijavljene izločitvene pravice.

Datum zadnje spremembe:

05.05.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 1497/2012
• VSL Sklep Cst 54/2021
• VSK sklep Cpg 102/2016