<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba I Cpg 812/2020

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2021:I.CPG.812.2020
Evidenčna številka:VSL00043628
Datum odločbe:03.03.2021
Senat, sodnik posameznik:Lidija Leskošek (preds.), Maja Jurak (poroč.), Milojka Fatur Jesenko
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
Institut:podjemna pogodba - določitev plačila in izplačilo - materialno procesno vodstvo - nedovoljenost informativnih dokazov - prošnja za preložitev naroka za glavno obravnavo - upravičeni razlogi za izostanek z naroka - pomoč prava neuki stranki

Jedro

Tožena stranka v prošnji za preložitev naroka navaja zgolj to, da naj bi bil zakoniti zastopnik tožene stranke na dan naroka službeno odsoten v tujini. V prošnji za preložitev naroka zakoniti zastopnik kakršnihkoli konkretnih pojasnil o zatrjevani službeni odsotnosti ni navedel, prav tako tudi ničesar o nepredvidljivosti oziroma nujnosti dogodka. Takih razlogov niti ne navaja sedaj v pritožbi. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da tožena stranka ni izkazala upravičenega razloga za preložitev naroka. Tožena stranka je imela možnost obravnavanja pred sodiščem, vendar pa je ni izkoristila, ker na narok ni pristopila. Očitek kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP torej ni utemeljen.

Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da naj bi sodišče prve stopnje kršilo 12. člen, 108. člen in 285. člen ZPP, ker tožene stranke kot pravno neuke stranke ni pozvalo na dopolnitev prošnje za preložitev naroka. Stranka sama je bila dolžna postopati z zahtevano skrbnostjo, ki ji v tem primeru ni zadostila. Pretirana skrb za posameznika ni v skladu s pojmovanjem le-tega kot razumnega, avtonomnega in svobodnega subjekta, ki je sposoben sprejemati odgovorne odločitve. Zakon sodišču takšne skrbi za stranko ne nalaga, zato skuša svojo odgovornost brez podlage prevaliti na sodišče.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in III. točki izreka potrdi.

II. Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške in je dolžna tožeči stranki povrniti 280,00 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku petnajst dni od prejema te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku petnajstdnevnega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da se postopek ustavi v delu, ki se nanaša na plačilo 195,00 EUR (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da mora v petnajstih dneh od vročitve te odločbe tožeči stranki plačati 4.075,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posamičnih mesečnih zneskov (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo še plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke (III. točka izreka).

2. Zoper odločbo sodišča prve stopnje je vložila pravočasno pritožbo tožena stranka. Izpodbija jo v II. in III. točki izreka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v II. in III. točki izreka zavrne. Podrejeno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka je vložila pravočasen odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi. Priglaša tudi stroške za odgovor na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe je sodišče prve stopnje razpisalo pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo za dne 9. 10. 2020. Vabilo na narok je bilo pravdnima strankama pravilno vročeno 31. 8. 2020. Dne 6. 10. 2020 je tožena stranka sodišče zaprosila za preložitev naroka zaradi službene odsotnosti v tujini. Sodišče je toženo stranko z dopisom obvestilo, da naroka ne bo preložilo, saj v prošnji za preložitev naroka niso izkazani opravičljivi razlogi za preložitev naroka.

6. Tožena stranka je bila torej z datumom naroka pred Okrožnim sodiščem v Krškem seznanjena že vse od vročitve vabila za narok, zato je bila dolžna prilagoditi svoje obveznosti sodnemu postopku. To velja še toliko bolj glede na to, da je sodišče stranko opozorilo, da prošnji za preložitev naroka ni ugodilo. Zahtevana skrbnost bi od stranke terjala, da bi se, v kolikor bi imela res takšen namen, naroka udeležila, ali pa poskrbela za udeležbo na naroku preko pooblaščenca.

7. Tožena stranka v prošnji za preložitev naroka navaja zgolj to, da naj bi bil zakoniti zastopnik tožene stranke na dan naroka službeno odsoten v tujini. V prošnji za preložitev naroka zakoniti zastopnik kakršnihkoli konkretnih pojasnil o zatrjevani službeni odsotnosti ni navedel, prav tako tudi ničesar o nepredvidljivosti oziroma nujnosti dogodka. Takih razlogov niti ne navaja sedaj v pritožbi. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da tožena stranka ni izkazala upravičenega razloga za preložitev naroka. Tožena stranka je imela možnost obravnavanja pred sodiščem, vendar pa je ni izkoristila, ker na narok ni pristopila. Očitek kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP torej ni utemeljen.

8. Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da naj bi sodišče prve stopnje kršilo 12. člen, 108. člen in 285. člen ZPP, ker tožene stranke kot pravno neuke stranke ni pozvalo na dopolnitev prošnje za preložitev naroka. Stranka sama je bila dolžna postopati z zahtevano skrbnostjo, ki ji v tem primeru ni zadostila. Pretirana skrb za posameznika ni v skladu s pojmovanjem le-tega kot razumnega, avtonomnega in svobodnega subjekta, ki je sposoben sprejemati odgovorne odločitve. Zakon sodišču takšne skrbi za stranko ne nalaga, zato skuša svojo odgovornost brez podlage prevaliti na sodišče.

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila med strankama sklenjena pogodba o medsebojnem sodelovanju dne 1. 12. 2017, da se je tožeča stranka po pogodbi zavezala za izvajanje določenih nalog za toženo stranko, tožena stranka pa se ji je zato zavezala plačati dogovorjeno ceno 250,00 EUR mesečno, povečano za DDV. Tožena stranka je od pogodbe odstopila 29. 10. 2019, tožeča stranka pa je njeno odpoved prejela dne 4. 11. 2019. Tožena stranka tožeči stranki ni plačala za storitve, opravljene v obdobju od septembra 2018 do vključno oktobra 2019. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati zneske, zapadle v obdobju pred odpovedjo pogodbe (619. člen OZ v zvezi s 642. členom OZ).

10. Tožena stranka se je v postopku pred sodiščem prve stopnje branila zgolj s trditvijo, da tožeča stranka ni izvajala nalog po pogodbi. Takšen ugovor je sodišče prve stopnje pravilno štelo kot pavšalen in nekonkretiziran. Očitek sodišču, da bi se moralo kljub temu prepričati, ali so stranki znana sporna dejstva, je neupravičen, saj bi se v takem primeru sodišče spremenilo v odvetnika stranke. Tako daleč dolžnost materialno procesnega vodstva po 285. členu ZPP ne seže.

11. Tožena stranka pa sodišču tudi neutemeljeno očita, da bi moralo izvesti dokaz z zaslišanjem tožene stranke, ki bi izpovedala, katere aktivnosti s strani tožeče stranke niso bile izvršene in zakaj je odstopila od pogodbe. Sodišče ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če stranka pred tem ne navede konkretiziranih trditev, ki naj bi se s predlaganimi dokazi dokazovala. Izvajanje dokazov je namenjeno dokazovanju zatrjevanih dejstev, ne pa temu, da bi stranka na zaslišanju šele navajala pravno relevantna dejstva oziroma podala konkretizirane ugovore.1

12. Predmet tega spora je odločitev o plačilu za opravljene storitve v času trajanja pogodbe, ne pa presoja upravičenosti odstopa od pogodbe. Zato 627. člen in 628. člen OZ, na katera se sklicuje tožena stranka v pritožbi, ne predstavljata pravne podlage za odločitev v tem sporu. Kot je bilo že navedeno pa tožena stranka svojega ugovora, da nasprotna stranka svojih obveznosti po pogodbi v tem obdobju ni izpolnila, ni niti konkretizirano zatrjevala.

13. Po presoji pritožbenega sodišča so uveljavljeni pritožbeni razlogi neutemeljeni, prav tako pa niso podane kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbo je zato zavrnilo in odločbo sodišča prve stopnje v II. in III. točki izreka potrdilo (353. člen ZPP).

14. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP, prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP ter Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT). Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje pritožbene stroške ter je dolžna povrniti tožeči stranki njene stroške za odgovor na pritožbo. Stroški pritožbenega postopka tožeče stranke obsegajo stroške za odgovor na pritožbo 375 točk (1. točka tar. št. 21 OT), materialne stroške 2 % ter 22 % DDV, kar znaša ob upoštevanju vrednosti točke 0,6 EUR po OT, skupaj 280,00 EUR. Sodišče tožeči stranki ni priznalo posebnih stroškov za pregled dokumentacije, saj gre za stroške, ki so že vsebovani v priznanih stroških za odgovor na pritožbo.

15. V primeru zamude s plačilom stroškov pritožbenega postopka, ki se štejejo od prvega dne po poteku roka za plačilo, bo morala tožena stranka tožeči stranki, v skladu s 378. členom OZ plačati še zakonske zamudne obresti.

-------------------------------
1 Primerjaj I Cpg 345/2017.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 619, 642
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 12, 115, 115/1, 285

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
05.05.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ3MDIy