<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba I Cpg 57/2021

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2021:I.CPG.57.2021
Evidenčna številka:VSL00044324
Datum odločbe:24.02.2021
Senat, sodnik posameznik:Renata Horvat (preds.), Nada Mitrović (poroč.), Helena Miklavčič
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
Institut:izplačilo zavarovalnine - višina zavarovalnine

Jedro

Ob upoštevanju dejstva, da tožena stranka poleg plačanega zneska v višini 20.992,00 EUR, ki ga je sodišče prve stopnje odštelo od celotno ugotovljene zavarovalnine, ni izkazala, da je še dodatno plačala znesek v višini 1.614,77 EUR, na kar pravilno opozarja tožeča stranka v odgovoru na pritožbi, se izkaže, da tudi ni podan pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu prvega odstavka I. točke in v II. točki izreka sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od prejema te sodbe plačati stroške pritožbenega postopka v višini 186,66 EUR EUR, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 12.535,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 12. 2015 do plačila; za 3.446,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 12. 2015 do plačila pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Toženi stranki je še naložilo plačilo pravdnih stroškov v višini 2.644,83 EUR (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pritožila tožena stranka. Navedla je, da jo izpodbija v višini 1.614,77 EUR s pripadki, ker sodišče prve stopnje v prisojenem znesku zaradi izpada dohodka v višini 1.920,04 EUR ni upoštevalo že plačanih 1.614,77 EUR. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo ustrezno spremeni tako, da za plačani znesek zniža dosojeno odškodnino/zavarovalnino, posledično pa glede na dosežen uspeh spremeni tudi odločitev o pravdnih stroških. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila, da ni utemeljena, ker je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo vsa že izvršena plačila v skupni višini 20.992,00 EUR. Poleg tega zneska pa tožeča stranka od tožene stranke ni prejela še zneska 1.614,77 EUR. Zato je po njenem mnenju sodba sodišča prve stopnje zakonita in pravilna. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da neutemeljeno pritožbo zavrne, sodbo sodišča prve stopnje potrdi in toženi stranki naloži še plačilo stroškov tožeče stranke za odgovor na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenskega mnenja sodnega izvedenca in cenilca elektro stroke mag. A. A. ugotovilo višino škode v skupni višini 33.527,04 EUR, od katere je odštelo že izplačano zavarovalnino v višini 20.992,00 EUR in razsodilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen za 12.535,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 12. 2015 do plačila. V preostalem delu ga je zavrnilo. Tožena stranka v pritožbi ne trdi, da je plačala tožeči stranki doslej več zavarovalnine od 20.992,00 EUR, pač pa le, da ji je 1.614,77 EUR plačala iz naslova izpada dohodka in da tega sodišče prve stopnje ni upoštevalo pri presoji višine izpada dohodka kot dela ugotovljene materialne škode. To dejstvo pa po presoji pritožbenega sodišča na odločitev o prisojenem znesku zavarovalnine ne vpliva. Če bi sodišče upoštevalo trditve pritožnice in zmanjšalo škodo iz naslova izpada dohodka za plačanih 1.614,77 EUR, bi moralo v nadaljevanju za že upoštevanih 1.614,77 EUR zmanjšati tudi od celotne škode odšteti znesek v višini 20.992,00 EUR. S tem (+/ - 1.614,77 EUR) pa bi bil matematični izid še vedno 12.535,04 EUR. Sicer pa pritožnica ne uveljavlja pritožbenega razloga prekoračitve tožbenega zahtevka. Ob upoštevanju dejstva, da tožena stranka poleg plačanega zneska v višini 20.992,00 EUR, ki ga je sodišče prve stopnje odštelo od celotno ugotovljene zavarovalnine, ni izkazala, da je še dodatno plačala znesek v višini 1.614,77 EUR, na kar pravilno opozarja tožeča stranka v odgovoru na pritožbi, se izkaže, da tudi ni podan pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

6. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Ker vsebuje sodba sodišča prve stopnje jasne razloge o odločilnih dejstvih, tako da jo je mogoče preizkusiti, prav tako pa tudi niso podane nobene kršitve določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), ter je glede na ugotovljeno dejansko stanje izpodbijana sodba tudi materialno pravno pravilna, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

7. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zaradi česar ni upravičena do povrnitve svojih pritožbenih stroškov, dolžna pa je povrniti tožeči stranki njene potrebne stroške odgovora na pritožbo, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo v višini 250 točk po OT za sestavo odgovora na pritožbo, 5 točk za materialne stroške, skupaj 255 točk. Ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR (153,00 EUR) in vse povečano za 22% DDV (33,66 EUR), znesejo stroški skupaj 186,66 EUR.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 270, 921

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
05.05.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ3MDAy