VSL Sklep II Cpg 78/2021

Jedro

Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina, ki kot taka dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Vendar pa zgolj s pritožbeno navedbo, da toženka odgovora na predlog za obročno plačilo odmerjene takse ni prejela, tega ni dokazala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Uvodno pojasnilo

1. Sodišče prve stopnje je 28. 2. 2020 izdalo sodbo, zoper katero je toženka 8. 6. 2020 vložila pritožbo (l. št. 101 – 106, r. št. 30). Zato je 10. 6. 2020 izdalo nalog za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek v višini 225,00 EUR (l. št. 108 – 109, r. št. 31), toženka pa je 13. 7. 2020 vložila predlog za obročno plačilo sodne takse (l. št. 111, r. št. 32). Ker ta predlog ni bil popoln, je sodišče toženko s sklepom z dne 27. 7. 2020 (l. št. 113 – 115, r. št. 34) pozvalo, da ga v postavljenem roku dopolni. Na ta poziv toženka ni reagirala. Zato je prvostopenjsko sodišče s sklepom z dne 1. 9. 2020 (l. št. 117 – 119, r. št. 35) predlog za obročno plačilo sodne takse zavrglo. Ta sklep je postal pravnomočen 9. 10. 2020.

Izpodbijani sklep

2. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se pritožba toženke z dne 8. 6. 2020 šteje za umaknjeno. Svojo odločitev je po ugotovitvi, da toženka sodne takse za pritožbeni postopek ni plačala, oprlo na tretji odstavek 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).

Pritožba toženke

3. Proti temu sklepu je toženka pravočasno vložila laično pritožbo. Zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov ni citirala. Navedla pa je, (1) da odgovora na njen predlog za obročno plačilo sodne takse ni prejela, (2) da je bila njena upravičenost do obročnega plačila v letu 2020 že večkrat izkazana in priznana s strani Okrožnega sodišča v Ljubljani ter (3) da se njena likvidnostna situacija od prve polovice leta 2020 zaradi epidimiološke situacije poslabšuje. Zato so, kot je navedla, tudi tokrat podani pogoji za obročno plačilo sodne takse. Sodišču je predlagala, da se ji odobri obročno plačilo sodne takse.

K odločitvi o pritožbi

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Posledica iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, da se pritožba šteje za umaknjeno, nastopi, če dolžnik takse ne plača v roku, ki mu ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. V primeru, ko sodišče predlogu za taksno oprostitev ne ugodi, začne teči rok za plačilo sodne takse naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga (primerjaj tretji odstavek 14.a člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1).

6. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 1. 9. 2020, s katerim je zavrglo predlog za obročno plačilo sodne takse, toženko opozorilo, da rok za plačilo sodne takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog začneta teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa. Ta sklep je toženki vročalo osebno.

7. Po tretjem odstavku 142. člena ZPP se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec v primeru, če je naslovnik odsoten, pusti najprej obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti, pisanje pa se vrne na pošto. Če naslovnik pisanja v 15 dneh od prejema obvestila ne dvigne, se vročitev šteje za opravljeno na zadnji dan 15 – dnevnega roka (fikcija vročitve) (četrti odstavek 142. člena ZPP).

8. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi (ki je pripeto k list. št. 120) je razvidno, da toženki sklepa z dne 1. 9. 2020, ob poskusu vročitve ni bilo mogoče izročiti. Zato je bilo dne 8. 9. 2020 v njenem hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Iz tega obvestila tudi izhaja, da toženka pisma v 15 dneh ni dvignila in da ji je bilo zato po poteku tega roka (tj. dne 24. 9. 2020) puščeno v hišnem predalčniku.

9. Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina, ki kot taka dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Vendar pa zgolj s pritožbeno navedbo, da toženka odgovora na predlog za obročno plačilo odmerjene takse ni prejela, tega ni dokazala. Če bi lahko že samo takšna navedba izpodbila zakonsko domnevo (o vročitvi), bi bilo to v nasprotju z namenom, zaradi katerega je ZPP takšno dokazno moč javnim listinam sploh določil. Ta je namreč določena ravno zaradi zaupanja v nosilce javnih pooblastil.

10. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil toženki sklep z dne 1. 9. 2020 vročen 23. 9. 2020 na podlagi domneve iz četrtega odstavka 142. člena ZPP. Rok za plačilo sodne takse je začel teči dne 24. 9. 2020 in se je iztekel 8. 10. 2020. Toženka ugotovitve, da sodne takse za pritožbeni postopek do poteka roka ni plačala, ni izpodbijala. Ob takih dejanskih ugotovitvah in dejstvu, da je bil predlog toženke za obročno plačilo sodne takse zavržen, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen.

11. Predmet pritožbenega preizkusa je presoja pravilnosti umika pritožbe zaradi neplačila sodne takse. Kot rečeno, je bilo o toženkinem predlogu za taksno oprostitev že pravnomočno odločeno. Zato s pritožbenimi navedbami o poslabšanju toženkine likvidnostne situacije, slabe gospodarske situacije in posledični nezmožnosti plačila sodne takse v enkratnem znesku, pritožnica ne more uspeti, saj so za odločitev v tem pritožbenem postopku pravno nepomembne. Isto velja tudi za pritožbene navedbe, da je bilo obročno plačilo sodnih taks toženki v letu 2020 že večkrat odobreno s strani Okrajnega sodišča v Ljubljani¹. Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, namreč velja samo v postopku, za katerega je bil izdan (drugi odstavek 13. člena ZST-1). Če je bilo toženki odobreno obročno plačilo sodnih taks v kakšnem drugem postopku, to torej ne bi vplivalo na obstoj njene taksne obveznosti v tej zadevi.

12. Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

_____________________________
¹ Toženka se sklicuje na sklep Okrajnega sodišča z dne 4. 2. 2020 v zadevi VL 99420/2019, sklep z dne 4. 6. 2020 v zadevi VL 17086/2019 in sklep z dne 25. 8. 2020 v zadevi VL41849/2020.

Datum zadnje spremembe:

17.05.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cpg 15/2021
• VSL Sklep II Cp 4/2019
• VSL sklep I Cp 1818/2013