<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep IV Cp 201/2021

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2021:IV.CP.201.2021
Evidenčna številka:VSL00043194
Datum odločbe:03.03.2021
Senat, sodnik posameznik:Katarina Marolt Kuret (preds.), Bojan Breznik (poroč.), Katarina Parazajda
Področje:DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
Institut:preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - pojem nasilja v družini - psihično nasilje - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - utemeljenost predloga po zpnd - začasni ukrepi - standard verjetnosti - verjetno izkazana dejstva - pravice žrtev po zpnd - teža kršitve - trajanje ukrepa

Jedro

Sodišče izreče ukrepe, ki so določeni v 19. členu ZPND, (tudi) v primeru, če je povzročitelj nasilja protipravno posegel v dostojanstvo ali druge osebnostne pravice žrtev in ne zgolj takrat, ko je žrtev telesno poškodoval ali ji je prizadejal škodo na zdravju (3. člen ZPND). Zakonska opredelitev nasilja je tudi ravnanje, s katero povzročitelj nasilja povzroči pri žrtvi strah, ponižanje, ogroženost ali duševno stisko, ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe (peti odstavek 3. člena ZPND). Če so te zakonske predpostavke izkazane, sodišče izreče ukrepe le v primeru, če je žrtev vložila predlog v šestih mesecih, od kar je povzročitelj nasilja zadnjič posegel v dostojanstvo ali druge osebnostne pravice žrtve (četrti odstavek 22.b člen ZPND).

Srž spora so nerazčiščeni odnosi med prvo predlagateljico in nasprotnim udeležencem, ki se kažejo skozi njuno neprimerno komunikacijo, ki je obojestransko žaljiva in jima povzroča duševne stiske, kar se posledično odraža tudi v neizvajanju stikov nasprotnega udeleženca z drugo predlagateljico. Pomembno je tudi dejstvo, da iz ravnanj prve predlagateljice ne izhaja, da bi bila zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca ogrožena oziroma da bi doživljala strah, kar bi narekovalo potrebo po zaščiti prvo predlagateljice z ukrepi po ZPND.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se:

1./ I. tč. izreka sklepa z dne 1. 12. 2020 spremeni tako, da se glasi:

"Ugovoru se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 31. 7. 2020:

A/ v I. tč. izreka spremeni tako, da se sedaj glasi:

„Nasprotnemu udeležencu B. B. se za čas štirih mesecev prepove:

- vstopiti, približevati in zadrževati se v bližini vsakokratnega stanovanja, v katerem živi predlagateljica mld. A. A., na razdalji manjši od 100 metrov, trenutno na naslovu L.;

- zadrževati in približevati se na razdaljo manjšo od 100 metrov, vsakokratnim krajem, kjer se običajno nahaja predlagateljica mld. A. A.,

- navezovati stike s predlagateljico mld. A. A. na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in preko tretjih oseb (vključujoč mobilne telefone);

- vzpostaviti kakršnokoli srečanje s predlagateljico mld. A. A.,

Prepoved ne velja za primer stikov, če bodo po izdaji tega sklepa določeni med nasprotnim udeležencem in drugo predlagateljico mld. A. A.“;

B/ v V. tč. izreka spremeni tako, da se sedaj glasi: „Kar je druga predlagateljica zahtevala več se zavrne, v celoti pa se zavrne predlog prvo predlagateljice.“;

C/ v VI. tč. izreka spremeni tako, da se sedaj glasi: “Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.“

2./ III. tč. izreka sklepa z dne 1. 12. 2020 se spremeni tako, da se sedaj glasi: „Vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Udeleženci krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Predlagateljici sta vložili predlog, da se nasprotnemu udeležencu izrečejo ukrepi po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju: ZPND) zaradi psihičnega nasilja.

2. Sodišče prve stopnje je pred vročitvijo predloga nasprotnemu udeležencu na podlagi 22.d člena ZPND s sklepom z dne 31. 7. 2020 nasprotnemu udeležencu za čas dvanajstih mesecev prepovedalo:

- vstopiti, približevati in zadrževati se v bližini vsakokratnega stanovanja, v katerem živita predlagateljici, na razdalji, ki je manjša od 100 metrov, trenutno na naslovu L.;

- zadrževati in približevati se na razdaljo manjšo od 100 metrov, vsakokratnim krajem, kjer se običajno nahajata predlagateljici;

- navezovati stike s predlagateljicama na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in preko tretjih oseb (vključujoč mobilne telefone);

- vzpostaviti kakršnokoli srečanje s predlagateljicama;

hkrati je še odločilo, da prepoved ne velja za primer stikov, če bodo po izdaji tega sklepa določeni med nasprotnim udeležencem in drugo predlagateljico (I), nasprotnega udeleženca je napotilo na obravnavo pri Društvu za nenasilno komunikacijo (II), zagrozilo mu je z denarno kaznijo v višini 500,00 EUR za primer, če bo kršil katero od obveznosti iz sklepa (III). Odločilo je še, da ugovor ne zdrži izvršitve sklepa (IV); kar sta predlagateljici zahtevali več, je sodišče zavrnilo (V) in nasprotnemu udeležencu naložilo, da je dolžan plačati stroške postopka v višini 122,40 EUR (VI).

3. Nasprotni udeleženec je vložil ugovor, o katerem je odločilo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom, s katerim je ugovoru delno ugodilo in sklep z dne 31. 7. 2020 glede ukrepov, ki so bili izrečeni za zaščito prvo predlagateljice spremenilo tako, da je čas za katerega se izrečejo, spremenilo na šest mesecev (I).1 V preostalem je ugovor zavrnilo (II). Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da povrne predlagateljicama še nadaljnje stroške postopka v višini 224,36 EUR v korist proračuna Republike Slovenije, ker je bila predlagateljicama odobrena brezplačna pravna pomoč (III).2

4. Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je predlog vložen prepozno, zato ga je treba zavreči. Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo, da nasprotni udeleženec svojih ravnanj ob srečanju v zvezi s prevozom predlagateljic v Bosno ni mogel kontrolirati. Srečanje sta predlagali predlagateljici, ker sta želeli, da ju nasprotni udeleženec odpelje do meje z Bosno. Ob tem srečanju ni prišlo do prepira. Nasprotni udeleženec je zgolj zavrnil prošnjo predlagateljic. Drugo predlagateljici ni grozil, pojasnil je le, da ima stike sodno določene in da jih namerava uveljaviti. Teh navedb ni mogoče šteti kot psihično nasilje nad drugo predlagateljico. Nasprotni udeleženec je klical sorodnike od predlagateljic v Bosno, zmotna pa je ugotovitev sodišča, da ni klical iz prijaznih namenov. V času, ko je prva predlagateljica želela odpeljati drugo predlagateljico v Bosno, je bila druga predlagateljica bolna. Nasprotni udeleženec je želel preveriti, ali je vse v redu z otrokom. Ker s predlagateljicama ni mogel vstopiti v kontakt, je klical njune sorodnike. Nasprotni udeleženec po telefonu ni grozil. V zadnjih šestih mesecih pred vložitvijo predloga ni bilo izkazano nasilje nad predlagateljicama, kar dokazuje dejstvo, da sta ga prosili, da ju odpelje v Bosno. Zmotna je ugotovitev sodišča, da nasprotni udeleženec svojemu prijatelju ni zgolj povedal, da mu je prvo predlagateljica otroka odpeljala v Bosno. Če bi nasprotni udeleženec želel doseči izselitev predlagateljic iz nepremičnine tega prijatelja, bi to dosegel že pred časom, ko mu je prva predlagateljica stike z otrokom povsem onemogočila. Komunikacija med udeleženci je nazadnje potekala v letu 2019, ko je nasprotni udeleženec drugi predlagateljici nazadnje poslal sporočilo. Kasneje je prva predlagateljica nasprotnemu udeležencu povsem onemogočila stike z otrokom. Sodišče je ugotovilo, da je prvo predlagateljica blokirala številko nasprotnega udeleženca in sprožila številne postopke zoper njega, obiskala pa je tudi lokal, kjer je zaposlena partnerka od nasprotnega udeleženca. Prepoved približevanja je mogoče izreči le v primeru, ko se izvaja nasilje, ki pri žrtvi ustavi duševno stisko, zbuja občutek ponižanosti in prestrašenosti. Takih občutkov pa nasprotni udeleženec s svojim ravnanjem pri predlagateljicah ni vzbudil. Sodišče je kršilo določbe 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s tretjim odstavkom 19. člena Zakona o nepravdnem postopku in prvi odstavek 22.a člena ZPND, s tem, ko je zavrnilo dokaze z zaslišanjem prič, ki bi potrdile, da nasprotni udeleženec do predlagateljic ni bil nasilen in dokaz z izvedencem. Nasprotni udeleženec je priglasil stroške pritožbenega postopka.

5. Predlagateljici v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev, priglasili sta tudi pritožbene stroške.

6. Pritožba je delno utemeljena.

7. Postopki po ZPND so nujni in prednostni zaradi učinkovite zaščite žrtve nasilja, izrečeni ukrepi so začasni, zato je dokazni standard v teh postopkih nižji. V sodni praksi je sprejeto stališče, da zadostuje, da so dejstva, na katerih temelji odločitev sodišča, verjetno izkazana.3

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo odločilna dejstva. Argumentacija teh razlogov je prepričljiva, s tem, da pritožba konkretno ne pojasni, s katerimi pričami bi bile dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje drugače ugotovljene. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo dokazni predlog, da se postavi izvedenec, ker odločilna dejstva s tem dokazom ne bi bila drugače ugotovljena. Iz teh razlogov so neutemeljene pritožbene navedbe, da je bila nasprotnemu udeležencu kršena pravice do izjave, ker sodišče prve stopnje ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagal.

9. Sodišče izreče ukrepe, ki so določeni v 19. členu ZPND, (tudi) v primeru, če je povzročitelj nasilja protipravno posegel v dostojanstvo ali druge osebnostne pravice žrtev in ne zgolj takrat, ko je žrtev telesno poškodoval ali ji je prizadejal škodo na zdravju (glej 3. člen ZPND). Zakonska opredelitev nasilja je tudi ravnanje, s katero povzročitelj nasilja povzroči pri žrtvi strah, ponižanje, ogroženost ali duševno stisko, ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe (glej peti odstavek 3. člena ZPND). Če so te zakonske predpostavke izkazane, sodišče izreče ukrepe le v primeru, če je žrtev vložila predlog v šestih mesecih, od kar je povzročitelj nasilja zadnjič posegel v dostojanstvo ali druge osebnostne pravice žrtve (četrti odstavek 22.b člen ZPND).

10. Nobenega dvoma ni, da je izkazano nasilje nasprotnega udeleženca zoper predlagateljici pred tem obdobjem. Posebej prva predlagateljica primarno utemeljuje predlog prav na teh dogodkih, ko opisuje nasilje nasprotnega udeleženca, ki se je zgodilo v preteklosti.4 Te dogodke, ki so se zgodili pred obdobjem šestih mesecev od vložitve predloga, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo le pri presoji dokazne ocene trditev nasprotnega udeleženca, da v času šestih mesecev pred vložitvijo predloga ni izvajal nasilja v dogodkih, kot sta jih zatrjevali predlagateljici. Sodišče prve stopnje je na ta način postopalo v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP.5

11. Sodišče prve stopnje je glede na navedbe predlagateljic, utemeljenost ukrepov utemeljevalo na dveh sklopih dogodkov, ki so se zgodili šest mesecev pred vložitvijo predloga oziroma v času postopka. Prvi dogodek je srečanje udeležencev, ko sta predlagateljici prosili nasprotnega udeleženca, da ju odpelje do meje z Bosno, drugi sklop pa so telefonski klici nasprotnega udeleženca sorodnikom predlagateljic, ko sta bili predlagateljici v Bosni.

12. V postopku so se izkazale kot neresnične trditve predlagateljic, da toženec ne plačuje preživnine za drugo predlagateljico,6 da je nasprotni udeleženec grozil, da bo drugo predlagateljico odpeljal v Bosno7 in da je zgolj nasprotni udeleženec v preteklosti žalil in pošiljal neprimerna sporočila predlagateljicama.8 Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta tudi predlagateljici žalili nasprotnega udeleženca s sporočili, ki sta mu jih pošiljali,9 s tem, da se stiki nasprotnega udeleženca z drugo predlagateljico niso izvajali, čeprav so bili določeni s sodno odločbo.10 Iz mnenja CSD z dne 28. 8. 202011 izhaja, da sta prva predlagateljica in nasprotni udeleženec „zelo obremenjena s konfliktom, kakor tudi z neprimernim ravnanjem tako enega kot drugega starša do otroka. Tu imamo v mislih na očetovi strani njegovo nasilje, neprimerno ravnanje in pritiske, o katerih poroča mati, na materini strani, kot navaja oče in do neke mere tudi drugi vključeni (šola, Svetovalni center ..., očetova sedanja partnerka), ki poročajo o nezdravi navezanosti otroka na mater in da otrok od matere prevzema zelo negativni besednjak ter negativna stališča do očeta in njegove partnerke. Opisana dinamika v družini bi lahko vodila otroka v zelo nekoristen in nezdrav proces, ko se začne odtujevati od enega starša ali ga celo zavračati, hkrati pa se pretirano navezuje na starša s katerim živi, o čemer vpleteni že poročajo. Pri tem je nevarnost, da v otroku nastane velik notranji psihološki pritisk oziroma konflikt...Za rešitev trenutne situacije s stiki predlagamo sodišču, da za obdobje treh mesecev z začasno odredbo določi stike pod nadzorom CSD, ki bi bili usmerjeni v to, da se s strokovno pomočjo stiki med otrokom in očetom ponovno vzpostavijo in morda sčasoma in postopno nadaljujejo v samostojne stike.“

13. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je med prvo predlagateljico ter nasprotnim udeležencem in njegovo partnerko „precej zamer“, ki vodijo v medsebojne prepire, ker jih bremenijo nerazčiščeni odnosi.12 Sporočila, ki jih je pošiljala prva predlagateljica, glede na ugotovitve CSD očitno tudi po drugo predlagateljici, imajo podobno težo neprimernosti, kot nedopustna sporočila oziroma komunikacija nasprotnega udeleženca. Pritožbeno sodišče je upoštevalo tudi neprimerno komunikacijo nasprotnega udeleženca preko sorodnikov prve predlagateljice, v času, ko sta bili predlagateljici v Bosni. Srž spora so nerazčiščeni odnosi med prvo predlagateljico in nasprotnim udeležencem, ki so razlog za njuno neprimerno komunikacijo, ki je obojestransko žaljiva in jima povzroča duševne stiske, kar se posledično odraža tudi v neizvajanju stikov nasprotnega udeleženca z drugo predlagateljico. Prva predlagateljica opravičuje svoja ravnanja z boleznijo, zaradi katere na tak (nedopusten) način odgovarja na provokacije nasprotnega udeleženca, kar pa ne more biti opravičljiv razlog, s tem, da iz njenih dejanj ne izhaja, da bi bila zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca ogrožena oziroma da bi doživljala strah, kar bi narekovalo potrebo po zaščiti prvo predlagateljice z ukrepi po ZPND,13 kljub dejstvu, da je na srečanju udeležencev glede odhoda predlagateljic v Bosno prišlo do močnega prepira in je nasprotni udeleženec izrekel predlagateljicama neprimerne in žaljive besede. Odločilno je tudi dejstvo, da dogodki (dogodka), na katerih prvo predlagateljica utemeljuje predlog, ne dajejo podlage za izrek ukrepov po ZPND. Iz teh razlogov je predlog prvo predlagateljice neutemeljen, kar pa ne pomeni, da taki ukrepi ne bi bili izrečeni nasprotnemu udeležencu v bodoče, če bi se izkazalo, da bi nasprotni udeleženec z žaljivimi in nedostojnimi sporočili ali ob kontaktih povzročil pri prvo predlagateljici duševno stisko.

14. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da kot psihično nasilje ni moč opredeliti ravnanja nasprotnega udeleženca, ki je odklonil prošnjo predlagateljic, da bi predlagateljici odpeljal do meje z Bosno. Pravilen je logični sklep sodišča, da ni razumeti, kaj bi predlagateljicama pomagalo, če bi ju nasprotni udeleženec, ki je bosanski državljan, peljal do meje, če bi jo potem sami prestopili. Ugotovljeno je tudi bilo, da je drugo predlagateljica pošiljala nasprotnemu udeležencu žaljiva sporočila. Glede na mnenje CSD in starost otroka ni dvoma, da je pri sestavi in pošiljanju teh sporočil aktivno sodelovala prvo predlagateljica, kar tudi potrjujejo navedbe in izpovedbe nasprotnega udeleženca. Pa vendar pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da so bili izpolnjeni pogoji za izrek ukrepov zaradi zaščite drugo predlagateljice. Poročilo CSD, pretekla ravnanja nasprotnega udeleženca in tudi izpovedba prvo predlagateljice potrjujejo, da je komunikacija nasprotnega udeleženca z drugo predlagateljico v preteklosti potekala na nesprejemljiv način, ko je nasprotni udeleženec preko drugo predlagateljice pošiljal žaljiva in grozljiva sporočila, v katerih je žalil in grozil prvo predlagateljici. Na spornem srečanju v zvezi s prevozom predlagateljic do meje z Bosno je prišlo do prepira in kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje je nasprotni udeleženec „zahteval stike z drugo predlagateljico in grozil, da bo prišel ponjo s policijo, izrekel pa je predlagateljicama tudi žaljive besede.14 Dokazna ocena sodišča prve stopnje je v tem delu prepričljiva, ki jo pritožbeni razlogi ne uspejo izpodbiti. Glede na starost otroka in pretekla ravnanja nasprotnega udeleženca je izkazano. Da je nasprotni udeleženec na ta način pri drugo predlagateljici povzročili strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in duševno stisko. Neprimerna komunikacija nasprotnega udeleženca pa je potekala tudi preko sorodnikov od predlagateljic v času, ko sta bili predlagateljici v Bosni.15

15. Iz teh razlogov je izkazana potreba, da se zagotovi pravno varstvo drugo predlagateljice po določbah ZPND in tako je tudi postopalo sodišče prve stopnje. Zmotno je le določilo trajanje ukrepa, glede na ugotovljena odločilna dejstva. Sodišče prve stopnje je v sklepu ugotovilo, da se je komunikacija nasprotnega udeleženca spremenila,16 po izdaji sklepa z dne 31. 7. 2020 je prejelo mnenje CSD, iz katerega izhaja, kje koreninijo vzroki za neprimerna ravnanja (vseh) udeležencev v medsebojnih razmerjih in na kakšne načine je mogoče ta sporna razmerja urediti. Ugotovljeno psihično nasilje nasprotnega udeleženca nad drugo predlagateljico opravičuje izrek ukrepov, pa vendar glede na okoliščine konkretnega primera ti ukrepi ne bi smeli biti daljši od štirih mesecev, glede na potrebo po učinkoviti zaščiti drugo predlagateljice, težo kršitev in možnost ponavljanja teh nedopustnih ravnanj nasprotnega udeleženca.

16. Sodišče v postopku po ZPND odloči o stroških postopka po prostem preudarku (osmi odstavek 22.a člen ZPND). Pritožbeno sodišče je upoštevalo vse okoliščine konkretnega primera,17 tako uspeh v postopku kot potrebnost vložitve predloga, premoženjsko stanje udeležencev, kakor tudi dejstvo, da udeležence zastopajo odvetniki na podlagi brezplačne pravne pomoči, zato je odločilo, da udeleženci krijejo vsak svoje stroške postopka pred sodiščem prve in druge stopnje. Pritožbeno sodišče je pri odločitvi o pritožbenih stroških upoštevalo, da je nasprotni udeleženec le deloma uspel s pritožbo, kakor tudi potrebnost odgovora na pritožbo, ki sta ga vložili predlagateljici.

17. Pritožbeni razlogi so delno utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in spremenilo sklep sodišča prve stopnje, kot izhaja iz izreka sklepa pritožbenega postopka, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjen delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

-------------------------------
1 Čas veljavnosti ukrepov v času izdaje izpodbijanega sklepa še ni potekel.
2 Brezplačna pravna pomoč je bila priznana tudi nasprotnemu udeležencu.
3 VSL sklep IV Cp 1972/2018
4 Glej npr. njene navedbe v predlogu in prijavo nasilja prvo predlagateljice z dne 11. 3. 2020, kjer opisuje nasilje nasprotnega udeleženca, ki se je zgodilo pred več kot pred desetimi leti (priloga A9).
5 Podrobneje glej 12. tč. in 14. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje.
6 Podrobneje glej 19. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje.
7 Podrobneje glej 13. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje.
8 Podrobneje glej 15. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje.
9 Podrobneje glej 14. tč. in 15. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje.
10 Sodišče prve stopnje je v 20. tč. obrazložitve sklepa pojasnilo, da se bo v postopku ureditve stikov odločalo o tem vprašanju in da je prvo predlagateljica predlog za spremembo stikov že vložila (glej predlog – priloga A15).
11 Ki ga je sodišče prve stopnje prejelo 7. 9. 2020 (priloga A18), ki je tudi relevanten dokaz za presojo utemeljenosti ukrepov in določitev njihovega trajanja, kar bo podrobneje obrazloženo v nadaljevanju.
12 Podrobneje glej 19. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje.
13 Pritožbeno sodišče je upoštevalo, da je prva predlagateljica le nekaj tednov pred vložitvijo predloga prosila nasprotnega udeleženca, da predlagateljici odpelje do meje z Bosno, da je na neprimeren način kontaktirala s partnerko od nasprotnega udeleženca in z nasprotnim udeležencem, da je partnerko od nasprotnega udeleženca obiskala v lokalu, kjer je zaposlena, in da je lokal zapustila takoj, ko je prišel nasprotni udeleženec.
14 Podrobneje glej 16. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje.
15 V tem delu se pritožbeno sodišče, da bi se izognilo ponavljanju, sklicuje na dokazno oceno sodišča prve stopnje (podrobneje glej 16. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje).
16 Ne povsem, glede na komunikacijo nasprotnega udeleženca s sorodniki predlagateljic v času, ko sta bili v Bosni.
17 Predlog prve predlagateljice je bil zavrnjen, vendar je pritožbeno sodišče pri odločitvi o stroških postopka upoštevalo tudi nedopustna ravnanja nasprotnega udeleženca.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 3, 3/5, 19, 22b

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
21.04.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ2NzIw