<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 172/2021

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2021:I.CP.172.2021
Evidenčna številka:VSL00043366
Datum odločbe:25.02.2021
Senat, sodnik posameznik:Brigita Markovič (preds.), Matjaž Voglar (poroč.), Irena Veter
Področje:STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
Institut:motenje posesti - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - hujše neugodne posledice, kot bi nastale upniku - neznatna škoda - nedovoljena pritožbena novota

Jedro

Regulacijske začasne odredbe so tiste, katerih namen je ureditev spornega pravnega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe), varstvo obstoječega stanja, ne pa zavarovanje poznejše izvršbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnica je vložila tožbo zaradi motenja posesti; tožencu očita, da je ob dovozni poti do tožničine hiše postavil nizek zid oziroma škarpo, zaradi česar večja vozila ne morejo pripeljati do tožničine hiše, že vožnja z osebnim avtom je močno ovirana. Zahteva odstranitev škarpe, omogočitev vožnje in prepoved prihodnjih motenj. Hkrati je vložila predlog za izdajo začasne odredbe, s katero zahteva, da se tožencu prepove s postavljanjem ovir, večanjem, višanjem oziroma širjenjem obstoječih ovir motiti posest tožnice.

2. Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo; ugotovilo je, da gre za t. i. regulacijsko začasno odredbo in da tožnica ni izkazala grozeče sile ali težko nadomestljive škode, da torej ni izkazana nevarnost kot eden od pogojev za izdajo začasne odredbe v smislu drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.1

3. Zoper sklep se pritožuje tožnica in med drugim navaja, da se zahtevek iz začasne odredbe ne prekriva s tožbenim zahtevkom, zato ne gre za regulacijsko začasno odredbo in je napačen zaključek sodišča, da ni mogoče upoštevati predpostavke iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Nevarnosti ni mogla bolj konkretizirati, saj ta šele hipotetično grozi, ker zaradi postavljene škarpe intervencijska vozila nimajo dostopa. V tožbi je izrecno navedla, da bo v primeru večanja ovire onemogočen dostop z vsemi nekoliko večjimi vozili, kar logično pomeni, da drugega dostopa ni, kar je razvidno tudi iz skice. Resno nevarnost za zdravje 75 let stare tožnice bi pomenila že sama vsakodnevna hoja namesto vožnje po sporni poti, še posebej v zimskem (poledica, mraz) in poletnem (vročina) času.

4. Toženec na pritožbo ni odgovoril.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Začasne odredbe so prvenstveno namenjene zavarovanju terjatev, torej zagotovitvi možnosti prihodnje izvršbe; tudi umeščene so v poglavje ZIZ, ki nosi naslov »zavarovanje«. Regulacijske začasne odredbe so tiste, katerih namen je ureditev spornega pravnega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe), varstvo obstoječega stanja, ne pa zavarovanje poznejše izvršbe.2 Gre za varstvo obstoječega stanja pred grozečim nasiljem (nevarnostjo uporabe sile) ali nevarnostjo nastanka težko nadomestljive škode (2. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). V sodni praksi se je izoblikovalo utrjeno stališče, da regulacijske začasne odredbe ni mogoče izdati zaradi nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (1. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ), niti v primeru, ko dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (3. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ), in tudi ne, če bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo (tretji odstavek 270. člena v zvezi s tretjim odstavkom 272. člena ZIZ). Ni nujno, da se regulacijska začasna odredba vselej v celoti prekriva s tožbenim zahtevkom; v primeru, če se, je treba pogoje za izdajo take začasne odredbe presojati (še dodatno) strožje in še bolj restriktivno kot pa pogoje za izdajo »običajne« regulacijske začasne odredbe.

7. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da ne gre za regulacijsko začasno odredbo in da je mogoče uporabiti tudi kriterij iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Sodišče prve je zato ravnalo prav, ko tega kriterija ni upoštevalo. Razlogi prvostopenjskega sodišča, da gre za najmočnejše sredstvo zavarovanja, za odločitev niso bistveni, temveč zgolj ilustrativni; tudi zakon ne govori o »močnejših« in »šibkejših« sredstvih zavarovanja. Pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe so enaki ne glede na to, ali se dolžniku nalaga kako aktivno ravnanje ali pa le pasivnost, opustitev določenih ravnanj. Zato so nerelevantne pritožbene navedbe, da naj bi šlo za »minimalno« zavarovanje.

8. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da niso izkazani kriteriji iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (nevarnost sile ali [zelo] težko nadomestljive škode). Pravilno je ugotovilo, da so navedbe tožnice o grozeči škodi pavšalne in skope. V predlogu tožnica omenja samo (nedefinirana) intervencijska vozila, ne da bi pojasnila, kakšna nevarnost naj bi ji zaradi tega grozila. Šele v pritožbi omenja gasilska vozila v primeru požara in (hipotetično) potrebo po zdravniški pomoči. Pri tem pa tožnica (tako v predlogu kot pritožbi – drugi odstavek na 3. strani) prihaja sama s seboj v nasprotje; navaja, da [že sedaj] »intervencijska vozila zaradi postavitve škarpe nimajo dostopa …,« kar pomeni, da začasna odredba sploh ne more doseči namena, ki ga tožnica zatrjuje (zagotovitev dostopa za intervencijska vozila).

9. Trditve, da do tožničine hiše ne more cisterna s kurilnim oljem, so nedovoljena pritožbena novota (337. člen Zakona o pravdnem postopku3 v zvezi s 15. členom ZIZ), za katero pa v polni meri velja tudi v prejšnjem odstavku povedano – da predlagana začasna odredba take (domnevne) škode itak ne bi mogla preprečiti, saj (tako trdi tožnica) večja vozila že sedaj ne morejo skozi ožino.

10. Sodišče prve stopnje je zapisalo, da tožnica ni podala trditev o tem, da je dostop do njene hiše mogoč edinole po sporni poti, kar pritožba izpodbija. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je iz tožbenih navedb4 (drugi odstavek na drugi strani) mogoče razbrati, da je to edina dovozna pot. Vendar netočna ugotovitev sodišča prve stopnje glede te okoliščine v ničemer ne vpliva na pravilnost in zakonitost odločitve, saj tudi to, da gre za edino dovozno pot, ob pavšalnosti in protislovnosti ostalih trditev, še ne omogoča zaključka o grožnji težko nadomestljive škode.

11. Nedovoljena pritožbena novota so tudi navedbe, da bi resno nevarnost za zdravje 75 let stare tožnice pomenila »že sama vsakodnevna hoja namesto vožnje po sporni poti, še posebej v zimskem (poledica, mraz) in poletnem (vročina) času.« Poleg tega so tudi ti razlogi pavšalni in nepreverljivi, saj je splošno znano dejstvo, da je tudi za starejše osebe hoja koristna in priporočljiva telesna dejavnost. Tudi ob starosti 75 let še nikakor ni mogoče zaključiti, da bi peš hoja (tožnica ne pove, koliko metrov bi morala prehoditi do najbližjega parkirišča, če se ne bi mogla pripeljati čisto do hiše) kakor koli ogrožala tožnico.

12. Razlogi sodišča prve stopnje, da je motenje posesti prednostna zadeva in da bo sodišče z obravnavanjem pričelo v najkrajšem času, niso odločilni,5 saj zakon pogojev za izdajo začasne odredbe ne navezuje na pričakovano trajanje postopka. Ne gre za razloge o odločilnih dejstvih, zato tudi niso relevantne pritožbene navedbe o predvidenem trajanju postopka.

13. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožbeni razlogi pa niso utemeljeni. Ker tudi v okviru preizkusa izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Ker tožnica s pritožbo in predlogom za zavarovanje ni uspela, mora sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen v zvezi s 165. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

-------------------------------
1 Uradni list RS, št. 3/2007 – uradno prečiščeno besedilo in nadaljnji, v nadaljevanju ZIZ.
2 Primerjaj npr. sklepa VSL II Cp 1055/2009 in II Cp 384/2019.
3 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.
4 Ni pa tega trdila v predlogu za izdajo začasne odredbe, vendar se po večinski sodni praksi v primeru, ko je začasna odredba vložena skupaj s tožbo, kot del trditvene podlage predloga za izdajo začasne odredbe štejejo tudi navedbe v tožbi. Neutemeljena pa je pritožbena navedba, da naj bi bilo to razvidno iz skice, saj dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev.
5 Temveč zgolj ilustrativni, pojasnilni in za utemeljitev odločitve ne nujni.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 272, 272/2, 272/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
21.04.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ2Njc2