VSL Sklep I Cp 227/2021

Jedro

Čeprav sta pritožnika navadna sospornika, je treba v predmetni zadevi upoštevati, da sta vložila enotno pritožbo in da je zato dejansko uveden samo en postopek, kar pomeni, da se plača tudi samo ena taksa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor tožencev z dne 18. 2. 2021 zoper plačilni nalog z dne 17. 2. 2021.

2. Toženca takšni odločitvi nasprotujeta in v pravočasni pritožbi posplošeno naštevata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi.

Sodišče prve stopnje je sodno takso za pritožbo napačno odmerilo, ker toženca nista solidarna zavezanca, sodišče prve stopnje pa z izpodbijano sodbo tudi ni odločilo o celotnem zahtevku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je pomembno naslednje procesno dejansko stanje: tožnik je zoper toženca uveljavljal tožbeni zahtevek v višini 1.577,44 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zahtevku je bilo deloma ugodeno in prvi toženki naloženo plačilo zneska v višini 700 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, drugemu tožencu pa 877,44 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zoper takšno odločitev sta toženca vložila enotno pritožbo, sodišče prve stopnje pa jima je odmerilo enotno sodno takso za pritožbeni postopek v višini 165 EUR.

5. V prvem odstavku 3. člena ZST-1 je določen zavezanec za plačilo takse: to je oseba, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ta zakon ne določa drugače. Če pa morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna (deseti odstavek 3. člena ZST-1).

6. Čeprav sta pritožnika navadna sospornika, pa je treba v predmetni zadevi upoštevati, da sta vložila enotno pritožbo in da je zato dejansko uveden samo en postopek, kar pomeni, da se plača tudi samo ena taksa. Po določbi desetega odstavka 3. člena ZST-1 pa so dolžniki za plačilo te sodne takse zavezani nerazdelno. Sicer pa ZST-1 izrecne določbe o taksni obveznosti navadnih sospornikov niti ne vsebuje. Taksno obveznost je tako dolžan poravnati vsak od zavezancev, šteje pa se, da je izpolnjena, ko jo poravna eden od njiju.

7. Pravilno je bila odmerjena tudi višina sodne takse, ki jo je sodišče prve stopnje natančno pojasnilo v 5. točki obrazložitve. Ob tem pa ni nepomembno, da je sprejeta odločitev za toženca ugodnejša, kot če bi bilo vsakemu od njiju naloženo plačilo sodne takse.

8. Sodišče prve stopnje je tožencema sodno takso pravilno odmerilo, zato je pravilna odločitev o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog (prvi odstavek 34.a člena ZST-1). Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

15.04.2021

Podobni dokumenti:

• Sklep I Up 591/2007, enako tudi I Up 622/2007, I Up 623/2007, I Up 624/2007, I Up 625/2007, I Up 626/2007, I Up 627/2007, I Up 628/2007, I Up 592/2007, I Up 635/2007, I Up 636/2007, I Up 634/2007, I Up 587/2007, I Up 588/2007, I Up 637/2007, I Up 633/2007, I Up 589/2007, I Up 590/2007
• Sklep I Up 341/2008
• UPRS sodba I U 1562/2015