<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cst 56/2021

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2021:CST.56.2021
Evidenčna številka:VSL00043727
Datum odločbe:02.03.2021
Senat, sodnik posameznik:dr. Damjan Orož (preds.), Mateja Levstek (poroč.), Andreja Strmčnik Izak
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - umik predloga za začetek stečajnega postopka - pravočasnost umika

Jedro

Res je stečajni postopek, tudi postopek osebnega stečaja, generalna izvršba. Vendar pa je njegov namen drugačen, kot pa je namen izvršilnega postopka. Stečajni postopek se namreč ne vodi le v korist upnika – predlagatelja postopka, temveč v korist vseh upnikov. Ravno zato je, drugače kot v izvršilnem postopku, ko si lahko predlagatelj postopka vsak čas premisli in predlog umakne, določeno, do kdaj je v stečajnem postopku mogoče umakniti predlog. Do izdaje sklepa o začetku postopka osebnega stečaja gre za razmerje med predlagateljem postopka in dolžnikom, v trenutku izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka pa v to razmerje vstopijo vsi dolžnikovi upniki, ki lahko uveljavijo poplačilo svojih terjatev v tem postopku. Z izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka se predhodni postopek konča in se začne glavni postopek zaradi insolventnosti (četrti odstavek 49. člena ZFPPIPP). To je torej tisti trenutek, ki je v pravdnem postopku ekvivalenten končanju glavne obravnave iz drugega odstavka 188. člena ZPP, ko je tožbo še mogoče umakniti.

Vsak stečajni postopek prizadene ustavne pravice stečajnega dolžnika, vendar pa te kršitve dolžnik lahko uveljavlja le s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, kasneje pa ne več.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

    Obrazložitev

    1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnika – predlagatelja stečajnega postopka A. d. o. o. za ustavitev postopka osebnega stečaja z dne 21. 10. 2020 (p.d. 19).

    2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da terjatev predlagatelja ne obstaja več, ker jo je glavni dolžnik B. B. delno poravnal, delno pa je poplačilo odloženo; oba sta mu povedala, da je vse urejeno in naj ne skrbi, saj bo predlagatelj podal umik predloga. Če bi upnik želel doseči plačilo, bi zoper dolžnika vložil predlog za izvršbo in denarno terjatev unovčil v izvršilnem postopku. Zato upnikov predlog predstavlja zlorabo procesnih pravic. Edini njegov legitimni interes je doseči poplačilo. Dolžnik ima ustavno pravico do zasebne lastnine, katere del je tudi upnikova pravica do poplačila terjatev, sam je svojo ustavno pravico omejil s poroštvom, vendar upnik ni dokazal, da ni bil uspešen v izvršilnem postopku oziroma z unovčenjem stvarnega premoženja. Sodišče zato tega postopka ne bi smelo dovoliti, postopek pa ustaviti, ker upnikova terjatev ne obstaja več. Pri tem sam ni insolventen, saj ima dovolj premoženja. Očitno pa tudi upnik ni vedel za neživljenjska in toga določila ZFPPIPP glede dopustnosti umika predloga. Določilo šestega odstavka 232. člena ZFPPIPP, ki se sicer v postopku osebnega stečaja uporablja le smiselno, je nezakonito, neustavno in skrajno neživljenjsko ter neprimerno za uporabo v postopku osebnega stečaja, zlasti v njegovem primeru. Zato naj sodišče sproži postopek za oceno ustavnosti tega določila, njegov primer pa je drugačen kot pri stečajnem postopku nad pravno osebo. Ker se tožba lahko umakne do konca glavne obravnave, bi v takem primeru zakon moral dovoljevati umik predloga za stečaj vse do izdaje sklepa o načrtu delitve stečajne mase oziroma do sklepa o končanju postopka osebnega stečaja. Za dolžnika kot podjetnika pa so posledice tega postopka nepredstavljive in nesorazmerne glede na namen tega postopka. Edini upnik dolžnika je bil predlagatelj, pa še ta ni njegov upnik. Tudi v tem času je 90 % časa v tujini, le zaradi epidemije ima ta problem. Namen postopka pa ni v kaznovanju dolžnika in odvzemu temeljnih procesnih pravic. Ker je upnik že v celoti poplačan, ni več nobene podlage niti za začetek niti za nadaljnje vodenje stečajnega postopka, podlage ni bilo niti v trenutku odločanja o upnikovem predlogu, zaradi neobstoja terjatve pa upnik nima več pravnega interesa za vodenje tega postopka. Stroške, povezane z delom upraviteljice, pa je že poravnal.

    3. Upraviteljica se je o pritožbi izjasnila, da je 12. 10. 2020 poslala dolžniku poziv z navadno pošto in priporočeno s povratnico, dolžnik pošte ni prevzel, vrnila se je z oznako „ni dvignil“. 16. 10. 2020 je prejela pošto od dolžnika s prošnjo, naj ga kontaktira. Dolžnik naj bi bil s strani zavarovalnice obveščen, da se je nad njim začel postopek osebnega stečaja. Z njim je vzpostavila telefonski stik, bil je presenečen in je zatrdil, da dolgov nima, poslala mu je predlog za začetek postopka osebnega stečaja, vendar ji je zatrjeval, da dolga nima, zato mu je svetovala, naj se obrne na odvetnika, ki bo lahko vložil pravna sredstva. 21. 10. 2020 je od njega prejela e-pošto, s katero ji je posredoval umik predloga upnika, v telefonskem razgovoru ji je povedal, da je upnik vse uredil in bo stečaj zaključen. Svetovala mu je, naj se vseeno obrne na strokovno pomoč in sam aktivno pristopi k reševanju zadeve, seznanila ga je, da so zanjo zavezujoče le odločitve sodišča. Da bi se izognil prodaji premoženja, je 19. 11. 2020 na njen fiduciarni račun nakazal 2.500,00 EUR za kritje stroškov stečajnega postopka. Dolžnik je lastnik 50% deleža v družbi C. d.o.o., ki posluje z dobičkom. Predlagateljica postopka terjatve ni prijavila v postopku, prijavila pa sta jo dva upnika, in sicer gre za terjatvi, ki do začetka postopka še nista zapadli; eden je prijavo že umaknil, terjatev drugega pa znaša 10.208,70 EUR. Dolžnik ima veliko več premoženja, kot je dolgov, zato meni, da ni dolgoročno plačilno nesposoben.

    4. Pritožba ni utemeljena.

    5. Pritožnik med drugim navaja, da sklepa o začetku postopka osebnega stečaja ni prejel, da upnikova terjatev ne obstaja več, prav tako pa naj ne bi bil insolventen. To so razlogi, ki bi jih lahko uveljavljal le s pritožbo proti sklepu o začetku postopka osebnega stečaja, v katerem je sodišče prve stopnje presojalo obstoj predpostavk za začetek postopka osebnega stečaja, ki pa je ni vložil. Iz spisa je razvidno, da neposredna vročitev dolžniku ni bila mogoča, zato mu je bilo pisanje s sklepom o začetku postopka osebnega stečaja v skladu s 142. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP puščeno v hišnem predalčniku, pritožbeni rok pa je potekel 4. 11. 2020. V sedaj vloženi pritožbi (vloženi dne 25. 11. 2020) zoper sklep z dne 23. 10. 2020, teh razlogov ne more več uveljavljati, za odločitev o upnikovem umiku predloga za začetek postopka osebnega stečaja pa niso pomembni. Zato višje sodišče nanje ne bo odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), kar vključuje tudi navedbe o zlorabi postopka s strani upnika.

    6. Izpodbijani sklep temelji na šestem odstavku 232. člena ZFPPIPP, ki določa, da se predlog za začetek stečajnega postopka lahko umakne do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka, in na prvem odstavku 383. člena ZFPPIPP, ki določa, da se za postopek osebnega stečaja smiselno uporabljajo pravila, določena v oddelkih 5.1 do 5.10 tega zakona.

    7. Zakonsko določilo je jasno in ga ni mogoče razlagati drugače kot tako, kot se glasi. Res je stečajni postopek, tudi postopek osebnega stečaja, generalna izvršba. Vendar pa je njegov namen drugačen, kot pa je namen izvršilnega postopka. Stečajni postopek se namreč ne vodi le v korist upnika – predlagatelja postopka, temveč v korist vseh upnikov. Ravno zato je, drugače kot v izvršilnem postopku, ko si lahko predlagatelj postopka vsak čas premisli in predlog umakne, določeno, do kdaj je v stečajnem postopku mogoče umakniti predlog. Do izdaje sklepa o začetku postopka osebnega stečaja gre za razmerje med predlagateljem postopka in dolžnikom, v trenutku izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka pa v to razmerje vstopijo vsi dolžnikovi upniki, ki lahko uveljavijo poplačilo svojih terjatev v tem postopku. Z izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka se predhodni postopek konča in se začne glavni postopek zaradi insolventnosti (četrti odstavek 49. člena ZFPPIPP). To je torej tisti trenutek, ki je v pravdnem postopku ekvivalenten končanju glavne obravnave iz drugega odstavka 188. člena ZPP, ko je tožbo še mogoče umakniti. Zaradi navedenih razlogov višje sodišče tudi ne vidi nikakršne ovire, da bi se to pravilo smiselno uporabljalo v postopku osebnega stečaja, kot je to tudi v skladu z usklajeno sodno prakso, ki jo dolžnik v pritožbi priznava (npr. sklepi VSL Cst 235/2018 z dne 15. 5. 2018, Cst 595/2016 z dne 14. 9. 2016, Cst 99/2014 z dne 11. 3. 2014). V tem določilu tudi ni nikakršne neustavnosti. Vsak stečajni postopek prizadene ustavne pravice stečajnega dolžnika, vendar pa te kršitve dolžnik lahko uveljavlja le s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, kasneje pa ne več.

    8. Po začetku stečajnega postopka se stečajni postopek lahko končna le na predlog upravitelja, in to le v primeru, ko so upniki in tudi stroški stečajnega postopka v celoti plačani, ali pa ko ni več razpoložljive stečajne mase, iz katere bi bili upniki še lahko poplačani. Ker je postopek osebnega stečaja kot enega od stečajnih postopkov pravnomočno začet, dolžnik pa navaja, da ima dovolj premoženja za poplačilo vseh terjatev, se bo ta postopek lahko končal le v primeru, ko bodo vsi upniki poplačani in bodo plačani tudi vsi stroški stečajnega postopka. Vsekakor je v postopku odprta še ena terjatev, in sicer terjatev D. d. o. o., zaenkrat pa ni znano, ali bodo s plačilom 2.500,00 EUR, kolikor je dolžnik nakazal na fiduciarni račun upraviteljice, poravnani tudi vsi stroški stečajnega postopka.

    9. Izpodbijani sklep je tako pravilen, saj je sodišče prve stopnje že pred prejemom upnikovega umika predloga (22. 10 2020) s sklepom z dne 1. 10. 2020 začelo postopek osebnega stečaja, zato umika predloga ni smelo upoštevati. Ta določba ni neustavna, razloge, ki jih dolžnik navaja za njegovo neustavnost, pa bi moral in mogel uveljavljati že s pritožbo zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja, ki je pa ni pravočasno vložil. Z začetkom postopka osebnega stečaja je bil ob tem, da mu je bil sklep o začetku postopka pravilno vročen, seznanjen, in to celo pred vročitvijo sklepa, pri čemer ga je upraviteljica večkrat opozorila, da naj si poišče strokovno pomoč odvetnika, ki bo tudi lahko vložil pravna sredstva, pa tega ni storil. Zaradi njegove pasivnosti je sklep o začetku postopka osebnega stečaja postal pravnomočen, kar tudi pomeni, da ne more več uveljavljati, da naj bi bil sklep napačen, upnik pa ne bi smel terjati izpolnitve terjatve v stečajnem postopku. Pravnomočen sklep se šteje za pravilnega. Posledice so ga zadele zaradi njegove neaktivnosti, zato je sam odgovoren za kakršen koli poseg v svoje ustavne pravice. Pri tem višje sodišče še pripominja, da tudi v primeru, da bi se postopek zdaj ustavil (zaradi poplačila upnikov in stroškov postopka), to ne bo spremenilo dejstva, da je bil nad njim začet in voden postopek osebnega stečaja.

    10. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

    Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.


    Zveza:

    RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
    Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 232, 232/6, 383, 383/1

    Pridruženi dokumenti:*

    *Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
    Datum zadnje spremembe:
    13.04.2021

    Opombe:

    P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ2NDg0