<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep VII Kp 62008/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2021:VII.KP.62008.2019
Evidenčna številka:VSL00043201
Datum odločbe:25.02.2021
Senat, sodnik posameznik:Silvana Vrebac Arifin (preds.), Tatjana Merčun (poroč.), Mateja Lužovec
Področje:KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
Institut:obročno plačilo denarne kazni - procesni rok - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - prekinitev teka procesnega roka - nujna zadeva

Jedro

Rok za vložitev prošnje za plačilo denarne kazni v obrokih je bil zaradi razglašene epidemije COVID-19 prekinjen od 16. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020, po prekinitvi je tekel dalje in se iztekel bistveno prej, kot je obsojenec vložil prošnjo za obročno plačilo denarne kazni.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenec se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom prošnjo obsojenega A. A. za obročno odplačevanje denarne kazni, izrečene s sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu II K 62008/2019 z dne 4. 12. 2019 zavrglo kot prepozno.

2. Zoper sklep se je pritožil obsojeni iz pritožbenega razloga zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ponovno je prosil za obročno odplačevanje denarne kazni.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obsojeni v pritožbi navaja, da je dobil pismo od sodišča tri dni preden je napisal prošnjo za obročno odplačilo denarne kazni. Da je prijavljen v B. na naslovu C., dejansko pa živi v D. in mu poštar pošto vrže pošto v poštni nabiralnik, potem pa dobi pošto z zamudo, v B. pa sploh ne bi dobil pošte, ker je skregan s tamkajšnjimi Romi. Navaja, da prosi za obročno odplačevanje denarne kazni po 50,00 EUR, da ima dva mladoletna otroka in pričakuje čez dva do tri mesece novega otroka, če plača po obrokih po 50,00 EUR družina ne bo oškodovana.

5. Sodišče prve stopnje je obsojenčevo prošnjo za obročno odplačevanje denarne kazni, ki mu je bila izrečena z obsodilno sodbo, pravnomočno 20. 12. 2019, zavrglo zato, ker je ugotovilo, da je bila prošnja vložena po poteku 15-dnevnega roka po pravnomočnosti sodbe. Sodišče je ugotovilo, da bi moral obsojenec prošnjo podati najkasneje do 6. 1. 2020, podal pa jo je 17. 11. 2020, zato jo je kot prepozno zavrglo.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je obsojeni pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu II K 62008/2019-19 z dne 4. 12. 2019, pravnomočno 20. 12. 2019, prejel 11. 12. 2019, na naslovu D. Sodni poziv za plačilo denarne kazni 500,00 EUR v roku treh mesecev je prejel 10. 1. 2020. Hkrati je bil tudi seznanjen z računom, na katerega naj plača denarno kazen.

7. Po petem odstavku 47. člena KZ-1 lahko sodišče v sodbi določi rok za plačilo denarne kazni, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od treh mesecev. Sodišče sme v upravičenih primerih do poteka roka za plačilo dovoliti, da lahko obsojenec plača denarno kazen v obrokih, pri čemer rok za plačilo ne sme biti daljši od dveh let. Če storilec zamudi s plačilom posameznega obroka, lahko sodišče s sklepom odredi takojšnje plačilo v roku, ki ne sme biti daljši od treh mesecev.

8. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je obsojeni prošnjo za obročno plačilo denarne kazni pri sodišču podal 17. 11. 2020. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje napačno oprlo odločitev na drugi odstavek 129.a člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki se nanaša na izvršitev denarne kazni s plačilom v obrokih, je izpodbijana odločitev vseeno pravilna. Skladno s petim odstavkom 47. člena KZ-1 je bil obsojeni upravičen predlagati plačilo denarne kazni v obrokih do poteka roka za plačilo, torej do poteka trimesečnega roka, ki mu je bil določen s pravnomočno sodbo.

9. Po presoji pritožbenega sodišča je trimesečni rok za plačilo denarne kazni oziroma rok za vložitev prošnje za plačilo denarne kazni v obrokih pričel teči naslednji dan po tem, ko je obsojeni prejel poziv na plačilo denarne kazni, torej 11. 1. 2020. Zaradi vpliva epidemije koronavirusne bolezni Covid-19 na delo sodišč, ki je bilo prekinjeno oziroma omejeno v obdobju od 16. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020, je trimesečni rok iztekel 26. 6. 2020.

10. 11. 1. 2020 je začel teči procesni rok, ki je zavezoval obsojenca, in je tekel do 15. 3. 2020 (65 dni), nato so zaradi razglašene epidemije procesni roki v nenujnih zadevah, kamor sodi tudi obravnavana zadeva, prenehali teči 16. 3. 2020 in niso tekli do vključno 31. 5. 2020, nato pa so procesni roki ponovno tekli od 1. 6. 2020 do 26. 6. 2020, ko je rok obsojencu iztekel (še nadaljnjih 25 dni od skupno 90 dni oziroma treh mesecev). Obsojenec je prošnjo za obročno odplačevanje denarne kazni podal bistveno kasneje, to je 17. 11. 2020, in iz tega razloga je bila njegova prošnja prepozna ter je zato izpodbijana odločitev o zavrženju obsojenčeve prošnje pravilna.

11. Minister za zdravje je z odredbo z dne 12. 3. 2020 razglasil epidemijo nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (Covid-19) na območju Republike Slovenije (v nadaljevanju: epidemija) (Ur.l. RS, št. 19/2020 z dne 13. 3. 2020), odredba je začela veljati 12. 3. 2020.

12. Predsednik Vrhovnega sodišča RS (v nadaljevanju: predsednik VS RS) je dne 13. 3. 2020 izdal Odredbo o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (ZS), objavljeno v Ur.l. št. 21/2020 z dne 13. 3. 2020, odredba pa je začela veljati 16. 3. 2020. S to odredbo je bilo odločeno, da vsa sodišča od 16. 3. 2020 opravljajo naloge in odločajo samo v nujnih zadevah, kot to določba 83. člen Zakona o sodiščih. Skladno s četrtim odstavkom 83. člena ZS je določil, da razen v nujnih zadevah, procesni roki ne tečejo in se ne vročajo sodna pisanja. Če je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko prenehajo veljati posebni ukrepi.

13. Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (Covid-19) (ZZUSUDJZ), objavljen v Ur. l. RS, št. 36/2020 z dne 28. 3. 2020, je pričel veljati 29. 3. 2020. ZZUSUDJZ je določil določene ukrepe v sodnih zadevah, v prvem odstavku 3. člena je določil, da roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, ne tečejo, v drugem odstavku pa je določeno, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v zadevah, ki se obravnavajo kot nujne.

14. V času izdaje prve odredbe predsednika VS RS so bile v 83. členu Zakona o sodiščih (ZS) kot nujne zadeve določene preiskave in sojenje v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta ali omejena prostost, ter v kazenskih zadevah tujcev, ki ne prebivajo v RS. Obravnavana zadeva ni sodila med nujne zadeve, v času teka roka za plačilo denarne kazni je bila obsodilna sodba pravnomočna, obsojenec je bil na prostosti in ni tujec, ker je slovenski državljan. Zato pritožbeno sodišče šteje, da z nastopom učinkov odredbe predsednika VS RS od 16. 3. 2020 in tudi v povezavi s prvim odstavkom 3. člena ZZUSUDJZ procesni rok, ki je zavezoval obsojenca v obravnavani zadevi, ni tekel od 16. 3. 2020 vse do 31. 5. 2020, ko je predsednik VS RS odredil preklic odredbe o posebnih ukrepih. Med epidemijo Covid-19 je predsednik VS RS izdal še Odredbo o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ z dne 30. 3. 2020, Ur. l. RS, št. 39/2020 z dne 30. 3. 2020, odredba velja od 31. 3. 2020, in je bila delno spremenjena z odredbo predsednika VS RS z dne 8. 4. 2020, objavljeno v Ur. l. RS, št. 47/2020 z dne 9. 4. 2020, velja pa od 10. 4. 2020, ko je bilo prav tako odločeno, da sodišča odločajo le v nujnih zadevah; obe odredbi z dne 30. 3. 2020 in z dne 8. 4. 2020 sta prenehali veljati 5. 5. 2020, ko je pričela veljati nova Odredba predsednika VS RS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ, objavljena v Ur. l. RS, št. 62/2020 z dne 4. 5. 2020 in je veljala od 5. 5. 2020, ko so sodišča odločala le v nujnih zadevah, ta odredba pa je veljala do preklica, to je do 31. 5. 2020. Takrat je predsednik VS RS ugotovil, da so prenehali razlogi za omejeno delovanje sodišč. 14. 5. 2020 je Vlada RS izdala Odlok o preklicu epidemije nalezljive bolezni SARS Covid-2 (Covid-19), objavljen v Ur. l. RS, št. 68/2020 z dne 14. 5. 2020, v 4. členu Odloka je bilo odločeno, da se preklic epidemije navedene nalezljive bolezni uporablja od 31. 5. 2020. Vlada je nato s sklepom z dne 21. 5. 2020, objavljenem v Ur. l. RS, št. 74/2020 ugotovila prenehanje razlogov za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS CoV-2 (Covid-19), in da je potrebno z navedenim uskladiti splošne akte, izdane po tem zakonu do 1. 6. 2020.

15. Iz povzetega je razvidno, da zaradi razglašene epidemije procesni roki v nenujnih zadevah niso tekli od 16. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020 ter da so spet pričeli teči 1. 6. 2020. Vse te okoliščine je pritožbeno sodišče upoštevalo tudi pri obravnavi pritožbe obsojenca zoper sklep sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da je del trimesečnega roka, v katerem bi obsojenec lahko predlagal obročno plačilo, pričel teči pred nastopom epidemije, del tega roka pa je tekel ponovno po preklicu epidemije in je iztekel 26. 6. 2020. Kot je bilo že povedano v tej odločbi, pa je obsojeni vložil prošnjo za obročno plačilo bistveno kasneje in sicer 17. 11. 2020, že v izvršilnem postopku.

16. Obsojenec v pritožbi navaja le naslov dejanskega bivališča in naslov, kjer je uradno prijavljen, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da mu je bil sodni poziv za plačilo denarne kazni vročen 10. 1. 2020 na naslovu dejanskega bivališča D., kar izkazuje povratnica v spisu na list. št. 46. Pritožbene navedbe o tem, da vso pošto dobi z zamudo, so presplošne in neobrazložene, enako tudi trditev, da je dobil „pismo od sodišča tri dni prej, preden je napisal prošnjo“, ker iz take navedbe v pritožbi ni mogoče ugotoviti, katero pismo je dobil od sodišča. Razlogi o povečanju družine za novega družinskega člana pa tudi ne morejo omajati ugotovitve o obsojenčevi prepozni prošnji za plačilo denarne kazni v obrokih. Po vsem povedanem je zato pritožbeno sodišče pritožbo obsojenca zavrnilo kot neutemeljeno.

17. Zaradi slabih premoženjskih in socialnih razmer obsojenca je pritožbeno sodišče odločilo, da ga oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka, ker je ocenilo, da bi bilo s plačilom ogroženo njegovo preživljanje in preživljanje drugih družinskih članov, predvsem otrok, ki jih je dolžan preživljati (prvi odstavek 98. člena ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 47, 47/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
18.03.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ1Nzc4