VSL Vmesna sodba in sklep II Cp 1773/2018

Jedro

Ker je trgovina po svojih zaposlenih vedela, da ko kupci prebirajo grozdje, jagode, oziroma grozdi stalno padajo na tla, bi morala zagotoviti takšen nadzor čiščenja tal, da do spolzkih in mokril tal ne bi prišlo. Tožnica pa je tudi sama sokriva, ker ni bila dovolj pozorna na pohodno površino, na kateri je bilo grozdje. Ostanki grozdja na pohodni površini v hipermarketu ob prodajnih gajbicah pa tudi niso nekaj popolnoma nepričakovanega.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni tako, da je odgovornost tožene stranke v višini 70 %. Zaradi odločitve o višini tožbenega zahtevka se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

II. V preostalem delu (za 30 % odgovornost tožnice) se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki je od tožene stranke zahtevala plačilo 29.000,00 EUR odškodnine s pripadki.

2. Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po določbi 338. člena ZPP. Sodišče prve stopnje pravilno oceni, da je bilo grozdje na tleh dovolj, da so bila spolzka tla, kar je povzročilo padec tožnice in je podana vzročna zveza, nato pa napačno zaključi, da ni krivde zavarovanca tožene stranke. Sodišče meni, da je zavarovanec storil vse, kar se lahko pričakuje, da zagotovi, da so tla suha in očiščena ter varna za hojo. Tožnica je tudi trdila, da so napačno napolnjene gajbice z grozdjem, saj je bilo grozdje naloženo v širino preko dveh do treh gajbic in sicer tako visoko in široko, da robovi med gajbicama niso bili vidni, grozdje pa je viselo ter sililo čez rob ter povečalo možnost padca grozdja. Za obveznost čiščenja trgovine in ustreznost napolnjenosti gajbic je zaslišalo priče T. V., T. S., N. G. in čistilko B. K. Med zaslišanjem posameznih prič so nasprotja in sodišče ni dosledno povzelo navedb zaslišanih prič, kar pomeni bistveno kršitev določb ZPP iz 15. točke drugega odstavka 339. člena. T. V. je izpovedal, da čistilka kroži in pride na oddelek najmanj enkrat na uro. Priča ni bila prisotna in tega ni mogla videti. Priča T. S. je izpovedala, da gre za zelo občutljivo zadevo, ko stranke prebirajo grozdje, pade kakšen grozd na tla in vedno padejo. Povedala je, da se čistoča preverja na dve uri, ko čistilka kroži, kar je v nasprotju z izjavo čistilke, da pride, ko jo pokličejo, sicer ne. Priča je izpovedala, da je oddelek ogromen, 300 – 400 m2, da sta za to zadolžena 1 do 2 prodajalca in eden od njiju je zadolžen še za strežbo. Do tožničinega padca je prišlo ob 11.40 uri, zaradi čiščenja pa naj bi bilo po izpovedbi priče ob 10.00 uri, kar pomeni, da oddelek ni bil preverjan oziroma čiščen vsaj 1 uro in 40 minut pred tožničinim padcem. Izpovedala je tudi, da se sadje drobi že v gajbicah in glede gajbic ne ve, koliko naj bo naloženo v zaboju. Priča je izpovedala, da na sliki en grozd visi čez rob gajbice. Priča N. G. je prvotno izpovedala drugače, da sta dva do tri prodajalca, eden je ves čas v kotičku, kjer strežejo solato in sadje, ostala dva na oddelku. Potem pa je povedala, da sta takrat bila dva in da je treba pogledati. Naknadno izpovedbo je sodišče prezrlo in sklepalo, da so bili trije. Glede gajbic je izpovedala drugače kot priča T. S. Sodišče sklepa, da je bilo pregledano in čiščeno enkrat na uro in sledi priči T. V., ki ni bila prisotna, priči N. G. in T. S. pa sta povedali drugače. Čistilka B. K. pa je povedala, da samo takrat je prišla, kadar so jo poklicali. Sodišče sklepa, da sta zadolžena dva prodajalca in tretji v kotičku za pripravo solat, kot je izpovedala priča N. G.; priča T. S. pa je povedala, da sta bila le dva. Tožeča stranka meni, da je bil samo en prodajalec za oddelek, drugi pa je bil zadolžen za kotiček, kjer so pripravljali solate. To je premalo. Tožnica meni, da so zaradi narave nakupovanja večkrat spolzka tla in nečista in bi zato zavarovanec tožene stranke moral poskrbeti za ustrezne ukrepe za preprečitev oziroma zmanjšanje nevarnosti poškodb nakupovalcev. En prodajalec ne predstavlja dovolj nadzora in ustrezne skrbnosti dobrega strokovnjaka. Glede naloženosti gajbice sodišče sklepa, da so očitki tožnice neutemeljeni. Tožnica je predložila dve fotografiji (A2 in A3), posnete ob škodnem dogodku, iz katere izhaja, da so bile gajbice z grozdjem močno prenapolnjene, preko nosilnosti. Ni potrebno biti strokovnjak, da se lahko oceni predimenzioniranost naloženih gajbic, ki sproži domino efekt. Ko se premakne en grozd se poveča verjetnost, da se preostale grozdje premakne in lahko pade na tla, še zlasti, ker gajbice niso položene ravno, ampak pod kotom. To potrjujejo tudi fotografije tožene stranke. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti določa, da morajo biti poslovni prostori, oprema in naprave ustrezati načinu trgovanja z blagom in lastnosti blaga. Če bi bile gajbice napolnjene tako kot izhaja iz fotografij tožene stranke, bi bila verjetnost padca grozdja na tla zelo zmanjšana in verjetno do škodnega dogodka ne bi prišlo.

3. Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena in je podana odgovornost tožene stranke do 70%.

5. Tožeča stranka je nesporno padla 29. 8. 2015 ob 11.30 v trgovini ... Sodišče prve stopnje je ugotovilo in to za pritožbo ni sporno, da so bila tla mokra in spolzka in je bilo na tleh grozdje ter je zato padla. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je bilo grozdja toliko, da so bila tla spolzka in je to povzročilo padec tožnice. Sodišče pravilno sklepa, da je s tem tožnica izkazala obstoj vzročne zveze. Sodišče prve stopnje je tudi sledilo izpovedbam prič B. K. (čistilka), da je prišla počistiti na oddelek sadja in zelenjave, ko je tožnica padla. Grozdna jagoda je bila vidna tudi na fotografiji št. 1, priča S. R., ki je izpovedal, da je fotografiji 1 in 2 posnel nekaj minut po padcu tožnice in to potem, ko je čistilka že deloma počistila tla. Koliko grozdja je bilo na tleh, pa sodišče ni moglo ugotoviti s stopnjo gotovosti. Pač pa je dejstvo (da tožnici ni uspelo dokazati, koliko grozdja je bilo na tleh in ali je bilo pred padcem tožnice že pohojeno in da je ležalo dlje časa), tožnici štelo v breme (točka 21 obrazložitve). Nato pa sodišče prve stopnje naredi sklep, da je dolžnost zavarovanca tožene stranke, da nadzoruje in čisti morebitne madeže, ostanke hrane ipd., kar povzroči nevarnost zdrsa, izpolnjena za skrbnost dobrega gospodarja, če je zavarovanec tožene stranke dokazal, da je čistilka počistila pred odprtjem trgovine in nato v dopoldanskem času do 12. ure, najmanj enkrat na uro. Tožeča stranka pa v pravdi očita zavarovancu tožene stranke, da ni bila dovolj skrbna pri nadzoru in čiščenju oddelka sadje in zelenjava na pohodni površini ter da je s tem zavarovanec tožene stranke opustil potreben skrbnejši nadzor.

6. Sodišče prve stopnje je zaslišalo priči N. G. (namestnica poslovodje) in T. S. (vodja hipermarketa) o nalaganju grozdja v gajbice in padanju grozdja na tla. Obe sta izpovedali, da je grozdje padalo na tla zaradi kupcev, ki so grozdje prelagali in izbirali (točka 25). Priča T. S. celo pojasni, da je v sezoni grozdja, ko je grozdje zelo občutljiva zadeva in stranke prebirajo grozd, pade kakšen grozd na tla in da vedno padejo. Priča je še izpovedala: „Stranke za sabo ne pobirajo, prodajalec pa tudi ne vidi vsak trenutek, da leži grozd, saj pobiramo, ampak vsak trenutek za vsako stranko pa ne“. Nato je na list. št. 71 še enkrat ponovila, da grozdje ni vodoravno, je malo poševno in ob tem, ko si stranke izbirajo grozdje, lahko pade na tla in da tudi pade in da to pobirajo sproti Pritožba pravilno opozarja, da priča V., ki je bil direktor podjetja, ki je zadolžen za čiščenje tega objekta, dogodka ni videl in ni bil prisoten. Pojasnil je, kako so organizirali čiščenje.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se tožena stranka lahko razbremeni odgovornosti za svojega zavarovanca, če dokaže, da je trgovina izpolnjevala standard skrbnosti dobrega gospodarja in je čistila hipermarket pri sadju tako, da je naredila vse, kar je predvidljivo ob konkretnih okoliščinah.¹ Zato se je treba vprašati, ali je trgovina, ko sta dve zaposleni izpovedali, da so vedeli, da kupci pri prebiranju grozdja povzročijo, da grozdje pada na tla, storili vse, da do zdrsov ne pride. Sodišče prve stopnje meni, da je tožena stranka dokazala, da je bila dovolj skrbna, ker je bilo počiščeno zjutraj in do 12. ure najmanj enkrat na uro. Sodišče meni, da je to dovolj in da je nemogoče pričakovati, da bi vsak trenutek kdo stal in čistil morebitne madeže in ostanke hrane, kar povzroča nevarnost zdrsa. Pritožbeno sodišče pa se ne strinja s takšnim materialnopravnim sklepanjem. Ko trgovina ve, da se stalno dogajajo padci grozdja na tla, ker kupci grozdje prebirajo, mora zagotoviti takšno čiščenje in nadzor, da se to sproti očisti. Če pa tega ni mogoče sproti očistiti, tedaj bi se skrben gospodar moral vprašati, ali je prodaja grozdja (brez vrečke oziroma zaščite) primerna, ali pa mora biti tam ves čas delavec, ki sproti odstranjuje sadje na tleh. V podobni zadevi I Cp 601/2015 Višjega sodišča v Kopru je bilo res dokazano, da je grozdje tam ležalo že dalj časa. Vendar je v našem primeru bilo ugotovljeno, da je grozdje stalno odpadalo (primerjaj tudi izpovedbo priče N. G., ki govori, da se „obrneš in je že spet nekaj na tleh in je zelo težko 100 % vse počistiti in da so velike količine blaga, ljudi in grozdja in da grozdje hitro pade, ko se zlaga v vrečko ali prelaga na tla“ (list. št. 74)). Če trgovina organizira prodajo grozdja tako, da poslovodje in vodje hipermarketa vedo, da stalno pada na tla, tedaj morajo organizirati stalni nadzor oziroma čiščenje. Če pa to ni mogoče, se morajo vprašati, ali je takšen način prodaje grozdja primeren oziroma ga morajo spremeniti. Tožena stranka se torej ni uspela v celoti razbremeniti, da je storila vse, da do spolzkih tal ne bi prišlo in da je v celoti kriva tožnica sama. Opustitev dolžnega nadzora v konkretnih okoliščinah, ko je stanje na tleh predvidljivo in znano, je pritožbeno sodišče ocenilo za 70 % krivdo tožene stranke.

8. Vendar je treba tudi ugotoviti, da mora vsak kupec, ki je v trgovini, paziti na pohodno površino. Ni popolnoma nepričakovano, da je na oddelku sadja na tleh kakšna jagoda. Vendar je odgovornost tožene stranke bistveno večja, saj kupec računa na varno pohodno površino, ob tem pa mora tudi sam biti pozoren. Sodbi, kateri je predložila tožena stranka (priloga B18 in B19), sta res obe obravnavali škodni dogodek v trgovskih centrih. Vendar gre za problem predvidljivosti; v konkretnem primeru je zavarovanec tožene stranke vedel, da stalno prihaja do odpadanja grozdnih jagod na tla in ni šlo za nekaj nepričakovanega. Vendar je tudi tožnici mogoče očitati, da ni bila dovolj pozorna, saj je izpovedala, da je iskala kodo za drugi produkt. To pomeni, da ni bila pozorna na tla. Tudi od kupcev trgovskih centrov je mogoče pričakovati, da bodo pozorni na pohodne površine, saj gre za veliko število ljudi in produktov, ki lahko kdaj povzročijo nečistočo na tleh. Vendar bi tožena stranka, če je na ta način prodajala grozdje, da je vedela, da stalno pada na tla, morala zagotoviti stalni nadzor in ne le po ugotovitvah sodišča prve stopnje na eno uro ali po potrebno klicati čistilko. Tako pa je bilo treba odgovornost med tožečo in toženo stranko razdeliti tako, da je zavarovanec tožene stranke odgovoren 70% za nastalo škodo, tožnica sama pa 30 %.

9. V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje obravnava še višino odškodninskega zahtevka, saj je vzročna zveza in odgovornost ugotovljena.

10. Ni pa mogoče pritrditi pritožbi, da je sodba obremenjena z absolutnimi bistvenimi kršitvami določb ZPP iz 15. točke drugega odstavka 339. člena. Sodišče je ocenilo izpovedbe prič; vendar je dokazna ocena pripeljala do drugačnega materialnopravnega sklepa. Ni mogoče pritrditi pritožbi, da so bile gajbice narobe naložene. Tožena stranka je zbrala takšne gajbice, ki so po ugotovitvah sodišča prve stopnje običajne. Tudi pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti ne določa, kako naj bodo nameščene gajbice. Pomembno je le, da je tožena stranka ob takšnem načinu prodajanja morala zagotoviti tudi stalni nadzor, če je vedela, da zaradi prelaganja jagod, grozdje pada na tla. Gotovo pa obstajajo tudi drugačni načini prodaje grozdja, ko je npr. grozdje zapakirano v vrečke ali pa ga prodajajo prodajalci, česar pa tožeča stranka ni zatrjevala. Vendar gre v konkretnem primeru za ugotavljanje skrbnosti dobrega gospodarja trgovca, ki si je izbral takšen način prodaje, na katerega tožnica ne more vplivati.

11. Izrek o stroških temelji na določi 165. člena ZPP.

-------------------------------
¹ Primerjaj razloge sodbe II Ips 197/2016.

Datum zadnje spremembe:

05.06.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba II Cp 2328/2017
• VSL Sodba II Cp 1066/2022
• VSL Sodba II Cp 2284/2017