<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba VII Kp 39631/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:VII.KP.39631.2017
Evidenčna številka:VSL00017456
Datum odločbe:04.12.2018
Senat, sodnik posameznik:Katarina Turk Lukan (preds.), Igor Mokorel (poroč.), Maja Baškovič
Področje:KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom - izbira navodil - preklic pogojne obsodbe - sprememba navodil - vrsta odločbe - stroški kazenskega postopka

Jedro

V postopku za preklic pogojne obsodbe, v kateri so določena navodila, se smiselno uporablja določilo člena 506 ZKP. Če se pravnomočno navodilo v takšnem postopku spremeni, potem sodišče o tem odloči s sodbo, ne pa s sklepom.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana prvostopenjska odločba (sklep) v odločbi o stroških kazenskega postopka spremeni tako, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obsojenca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika bremenijo proračun.

II. Sicer se v nespremenjenih delih potrdi prvostopenjska odločba.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom (prav sodba) je Okrajno sodišče v Kamniku pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Kamniku z dne 27. 9. 2017 II K 39631/2017-26 v odločbi o kazenski sankciji spremenilo tako, da je obsojencu na podlagi tretjega odstavka 65. člena KZ-1 za čas trajanja preizkusne dobe izreklo še navodilo "prepoved dostopa na kraj zaposlitve A. A., to je X., d.o.o., ... 1290 Kamnik, kar vključuje tudi prostor pred lokalom in parkirišče", odpravilo pa je navodilo, vsebovano v pravnomočni citirani sodbi v delu, v katerem je imel obsojenec prepoved vstopa na naslov ....., Kamnik, ki je bilo v času prvostopenjskega sojenja začasno prebivališče oškodovanke. V izreku svoje odločbe pa je še navedlo, da ostala odrejena navodila v pogojni obsodbi ostanejo v veljavi.

2. V stroškovnem delu svoje odločbe je prvo sodišče na podlagi prvega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) sklenilo, da mora obsojenec vezano na postopek preklica pogojne obsodbe, plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebne izdatke oškodovanke ter potrebne izdatke in nagrado njene pooblaščenke, kar bo odmerjeno po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa.

3. Zoper navedeni sklep je vložil pritožbo obsojenčev zagovornik zaradi odločbe o stroških. Pritožnik je predlagal, da se sklep o stroških "razveljavi" ter da se odredi, da je te stroške v zvezi s preklicem pogojne obsodbe dolžna plačati oškodovanka.

4. Pritožba je utemeljena v obsegu, kot je razvidno iz izreka te sodbe.

5. Po podatkih spisa je razvidno, pa nenazadnje tudi iz razlogov izpodbijanega sklepa, da je prvostopenjsko sodišče v obravnavani zadevi, predno je izdalo izpodbijano odločbo, opravilo postopek za preklic pogojne obsodbe. V procesni teoriji je uveljavljeno stališče, da ZKP ni posebej uredil postopka za preklic pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom, če obsojenec v preizkusni dobi ne izpolnjuje naloženih obveznosti varstvenega nadzorstva ali navodil1. Po procesni doktrini se zato v takšnem primeru smiselno uporablja določba 506. člena ZKP, ki ureja postopek preklica pogojne obsodbe, če obsojenec ne izpolni kakšne obveznosti iz tretjega odstavka 57. člena KZ-1, ki jo je sodišče umestilo v odločbo o kazenski sankciji kot nadaljnji pogoj v izrečeni pogojni obsodbi.

6. Po podatkih spisa je primer v obravnavani zadevi primerljiv s postopkom po 506. členu ZKP. Državni tožilec je Okrajnemu sodišču v Kamniku predlagal, da se obsojenemu B. B. spremeni navodilo (list. št. 183). Sodišče je nato opravilo narok za preklic pogojne obsodbe in spremembe navodil (list. št. 216 in naslednje). Iz vsebine izpodbijanega sklepa je razvidno, da sodišče ni ustavilo postopka za preklic pogojne obsodbe, ampak je vsebinsko poseglo v odločbo o kazenski sankciji iz pravnomočne pogojne obsodbe. To pa po četrtem odstavku 506. člena ZKP pomeni, da se v takšnih procesnih situacijah izda sodba, ne pa sklep, kot je to pomotoma naslovilo svojo odločbo sodišče prve stopnje. Iz izreka, ki je predmet pritožbene presoje pa je nedvomna ugotovitev, da je po vsebini sodišče pravzaprav izreklo oziroma izdalo sodbo.

7. Pritožbeno sodišče je zato opravilo preizkus prvostopenjske odločbe v okviru pritožbenih navedb, prav tako pa tudi na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 383. člena ZKP (preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti).

8. V zvezi s pritožbenimi navedbami pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbeni obrazložitvi, da je odločitev prvega sodišča o naložitvi stroškov kazenskega postopka obsojencu nepravilna in nezakonita. Razlog za spremembo navodil ni v ravnanju obsojenca, ampak odločitvi oškodovanke o spremembi sedeža delodajalca oškodovanke A. A. Vzročno je tudi pojasnjeno, zakaj je prvo sodišče odpravilo navodilo glede prepovedi približevanja naslovu v Kamniku, ker na tem naslovu oškodovanka nima več začasnega prebivališča. Prav tako sodišče prve stopnje v poizvedbenem postopku za preklic pogojne obsodbe, predvsem pa v razlogih svoje odločbe ni ugotovilo, da je obsojenec namerno kršil prepoved približevanja oškodovanki, kjer je bila zaposlena. Drugače povedano, postopek za preklic pogojne obsodbe je vsebinsko pravzaprav pokazal primerljivo procesno situacijo, kot če bi sodišče izdalo oprostilno ali zavrnilno sodbo, kar pomeni, da obdolženec ne nosi plačila stroškov kazenskega postopka, ampak le-ti bremenijo proračunska sredstva prvostopenjskega sodišča. Zato je utemeljeno opozorilo v pritožbi, ki graja stroškovno odločitev, da mora obsojeni poravnati stroške kazenskega postopka v obsegu, kot je to bilo odločeno. Pritožbeno sodišče je zato stroškovni sklep spremenilo, tako da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obsojenca in potrebni izdatki ter nagrada njegovega zagovornika v zvezi s postopkom za preklic pogojne obsodbe bremenijo proračun. Ni pa se mogoče strinjati s pritožbenim predlogom, da le-te nosi oškodovanka. Postopek za preklic pogojne obsodbe se je začel na podlagi zahteve državnega tožilca, smiselno res-da po vsebini na pobudo oškodovanke oziroma Društva za nenasilno komunikacijo. Tudi iz tega razloga ni mogoče prepoznati pravnega temelja, da bi stroške ob smiselni razlagi 96. člena ZKP morala povrniti oškodovanka.

9. Kot je že uvodoma navedeno, je po vsebini prvostopenjska odločitev pravzaprav sodba. Sodišče druge stopnje je zato prvostopenjsko odločbo preizkusilo še po uradni dolžnosti (1. in 2. točka prvega odstavka 383. člena ZKP) glede na to, da ni ugotovilo tosmernih kršitev, je zato v nespremenjenih delih potrdilo "sklep" (prav sodbo) sodišča prve stopnje.

-------------------------------
1 Horvat Štefan, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, 2004, stran 1062.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 96, 96/1, 506
Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 65, 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
18.01.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI0NjA3