<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Vmesna sodba in sklep II Cp 108/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.108.2018
Evidenčna številka:VSL00014328
Datum odločbe:11.07.2018
Senat, sodnik posameznik:Katarina Parazajda (preds.), Blanka Javorac Završek (poroč.), Brigita Markovič
Področje:DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:odškodninska odgovornost delodajalca - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - vzrok škodnega dogodka - vzročna zveza - protipravno ravnanje - temelj odškodninske odgovornosti - vmesna sodba pritožbenega sodišča

Jedro

Sodišče je ugotovilo, da je vzrok padca predala na tožnikovo nogo poškodba vodil predala, do katere je prišlo zaradi tožnikove nepravilne, pogoste in neskladne uporabe zapiranja in odpiranja predala "na silo". Trditev o tem, da naj bi se predal odpiral "na silo", tožena stranka ni podala. Gre za eno od možnosti, ki jih je ponudil izvedenec, a ta ni bila v okviru trditvene podlage tožene stranke. Odpiranje predala "na silo" pa je posledica tega, da predal ni izpraven. Vzroke, ki so privedli do tega, da predal ni bil izpraven, pa je izvedenec našel v napaki materiala vodila in utrujenosti materiala (kar dokazujejo napake in poškodbe na sosednjih predalih) ter možnosti, da so vijaki, ki so držali vodila na steni omare, s časom in pogostostjo uporabe popustili. Če bi delodajalec poskrbel, da bi bila omara (predali) izpravna, potem predalov ne bi bilo treba "na silo" odpirati in zapirati.

Ker zavarovanec tožene stranke ni zagotovil brezhibne opreme, je njegovo ravnanje (opustitev) povzročilo, da je zaradi neustrezne opreme pri uporabi le-te ob odpiranju kartotečnega predala ta tožniku padel na nogo in ga poškodoval. Nedopustno ravnanje tožene stranke je v vzročni zvezi z nastalo škodo tožniku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje glede odločitve o odgovornosti spremeni tako, da se ugotovi:

"Tožena stranka je odgovorna za povzročeno škodo, ki jo je utrpela tožeča stranka zaradi dogodka z 29. 9. 2015 ".

II. Zaradi odločitve o višini tožbenega zahtevka se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožeče stranke, naj tožena stranka plača odškodnino v višini 9.387,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 2. 2016 dalje do plačila ter pravdne stroške. Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 370,19 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da ima kartotečna omara več predalov, zavarovanec pa ni bil obveščen le o okvari dveh predalov, ampak o težavah s predali v kartotečnih omarah tudi v drugih ambulantah, kar izhaja iz zapisa z 22. 11. 2016. Tožnik je obvestil nadrejene, da je s predali nekaj narobe in je potrebno zadevo urediti. Vodstvo je celo predlagalo delavcem - zaposlenim, naj z listki označijo, da so predali okvarjeni, kar se je očitno tudi storilo. Ker delodajalec ob takem stanju ni dal takoj vseh omar pregledati in preprečil nadaljnjih okvar in ni dal nikakršnih navodil oziroma opozoril, kako je treba ravnati, ni ukrenil ničesar v zvezi s tem. Tožena stranka oziroma njen zavarovanec je ravnal še kako malomarno, saj kot delodajalec ni ustrezno odreagiral in zagotovil varnih ter ustreznih pogojev za delo zaposlenih. Zavarovanec tožene stranke je opustil svojo dolžnost pregleda predalov in ustrezno sanacijo. Dejstvo je, da so o prenatrpanosti predalov tožili vsi, kar je dobesedno povedala zdravnica A. A. Poleg tega so vedeli, da so predali problematični, saj so bili v okvari tudi predali v enaki kartotečni omari v drugi ambulanti. Sodišče se do tega ni opredelilo.

Tožnik je predale uporabljal normalno. Pogostost uporabe je bila odvisna od števila pacientov. Do nezgode je prišlo zjutraj, ko je tožnik pripravljal kartoteke za naročene paciente. Delo je opravljal počasi in ni bilo razlogov, da bi s predalom ravnal neprimerno. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo zatrjevala, da je bila kartotečna omara v času škodnega dogodka brez pomanjkljivosti, kar se je izkazalo za izkrivljeno, saj so bili predali v okvari že pred škodnim dogodkom. Tožena stranka ni z ničemer izkazala, kakšna vodila oziroma vijaki so bili na spornem predalu. Očitno se je zavarovanec tožene stranke začel zavedati odgovornosti, saj je po tistem, ko je bilo na ogledu z izvedencem opozorjeno na večje število odrgnjenih spodnjih robov ličnic predalov, naročil nove kartotečne omare, ki so že v osnovi drugačne in primernejše. Izvedenec je v mnenju navedel, da gre lahko tudi za napako v materialu vodila - utrujenost vodila ter dopustil možnost, da so vijaki popustili. Kakšna naj bi bila neprimerna uporaba predala s strani tožnika, ni jasno, pri čemer tožena stranka ni zatrjevala, da je tožnik predale zapiral in odpiral na silo, sodišče pa tudi z ničemer ne navede, kaj misli s tem, da je tožnik "na silo" odpiral in zapiral predale. Tožnik je s predali ravnal povsem običajno in normalno, nikoli ni dobil nikakršnih posebnih navodil v tej zvezi in mu sodišče brez vsake osnove nekaj očita. Poleg tega spornega predala ni uporabljal le tožnik, ampak tudi druge medicinske sestre, ki so prihajale po kartoteke, in sama zdravnica. Tožena stranka ni zatrjevala, da bi vsi ostali, ki so uporabljali to omaro in odpirali predale in sporni predal, te uporabljali na ustrezen in pravilen način. Zaključki sodišča, da naj bi vidne poškodbe na omarah bile posledice neskladnega ravnanja tožnika s predali, pa so neutemeljeni.

Sodišče se ni z ničemer opredelilo do cele vrste izkrivljenih pričanj in sprenevedanj, delavcev zavarovanca tožene stranke, in sicer prič B. B., C. C., D. D. in E. E. Pričanja prič so bila naravnost pravljična in zelo lojalna do svojega delodajalca, pri čemer je razumljivo, da jih skrbi za svoje delovno mesto. Edina, ki je predstavila dejansko situacijo, je bila zdravnica A. A., vse ostalo pa je bilo popolnoma izkrivljeno in idealno predstavljeno.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki v odgovor, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnik vtožuje plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v delovni nezgodi 29. 9. 2015, ko mu je pri opravljanju delovnih nalog pri zavarovancu tožene stranke padel na nogo kartotečni predal in mu poškodoval nogo. Tožnik je trdil, da je do nezgode prišlo zaradi nedopustnega ravnanja zavarovanca tožene stranke, ki kot delodajalec ni poskrbel, da bi bila kartotečna omara, kar se tiče predalov, ustrezna, saj se je vedelo, da gre za problematičnost vodil in predalov, o čemer so bili pri zavarovancu tožene stranke večkrat seznanjeni. Tožena stranka pa je trdila, da vzrok škodnega dogodka ni v pretrganju vodil predala, ampak v nepravilnem ravnanju tožeče stranke pri odpiranju predalnika. Tožena stranka je tudi trdila, da je bila kartotečna omara v času škodnega dogodka v celoti brez pomanjkljivosti.

6. Prvostopenjsko sodišče je tožnikov zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da je treba poškodbo vodila predala, ki je povzročila padec predala na tožnikovo nogo, pripisati tožnikovemu nepravilnemu ravnanju pri odpiranju in zapiranju predalov. Ker tožnik ni pravilno uporabljal delovne opreme, je prišlo do njene okvare in posledično poškodbe tožnikove noge. Škoda, ki jo je utrpel, tako izhaja iz tožnikove sfere in ne iz sfere delodajalca. Tožnik v pritožbi take zaključke prvostopenjskega sodišča utemeljeno napada.

7. Če je delavcu povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom, mu jo mora povrniti delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava (prvi odstavek 179. člena Zakona o delovnih razmerjih, ZDR-1). Kdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde (131. člen Obligacijskega zakonika, OZ). Splošne predpostavke odškodninske odgovornosti so torej protipravnost, škoda, ki jo v sferi oškodovane osebe povzroči protipravno ravnanje, ki izvira iz sfere odgovorne osebe in obstoj vzročne zveze med nastalo škodo in krivdo na strani povzročitelja.

8. Sodišče prve stopnje je za ugotovitev vzroka škodnega dogodka postavilo izvedenca za varstvo pri delu F. F. Ta je ugotovil, da je lahko vzrok za poškodbo vodil in padec predala na tožnikovo nogo napaka v materialu vodila - utrujenost materiala; popustitev vijakov, ki držijo vodila na steno omare s časom in pogostostjo uporabe; zapiranje in odpiranje predala "na silo" oziroma nepravilno, neskladno. Ocenil je, da je največja verjetnost za poškodbo vodil in padca predala pogosta in neskladna uporaba predala, utrujenosti materiala pa ni mogel z gotovostjo izključiti.

9. Delodajalec mora zagotoviti varno delovno okolje in uporabo varne delovne opreme (19. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu, ZVZD-1). Delodajalec mora pri načrtovanju delovnega okolja, delovnih prostorov in uporabi delovne opreme zagotoviti, da so bili upoštevani vsi vplivi za varno in zdravo delo delavcev ter da so bili okolje, postopki, prostori in oprema primerni in v skladu z namenom uporabe (7. člen ZDZD-1). Delodajalec je dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu (5. člen ZDZD-1).

10. Tožnik je očital, da delovno sredstvo (predalnik) ni bilo izpravno, tožena stranka pa je trdila, da je bila kartotečna omara predvsem primerna in brez pomanjkljivosti in da je do škodnega dogodka prišlo zaradi nepravilnega ravnanja tožnika.

11. Sodišče je ugotovilo, da je vzrok padca predala na tožnikovo nogo poškodba vodil predala, do katere je prišlo zaradi tožnikove nepravilne, pogoste in neskladne uporabe zapiranja in odpiranja predala "na silo". Trditev o tem, da naj bi se predal odpiral "na silo", tožena stranka ni podala. Gre za eno od možnosti, ki jih je ponudil izvedenec, a ta ni bila v okviru trditvene podlage tožene stranke. Odpiranje predala "na silo" pa je posledica tega, da predal ni izpraven. Vzroke, ki so privedli do tega, da predal ni bil izpraven, pa je izvedenec našel v napaki materiala vodila in utrujenosti materiala (kar dokazujejo napake in poškodbe na sosednjih predalih) ter možnosti, da so vijaki, ki so držali vodila na steni omare, s časom in pogostostjo uporabe popustili. Če bi delodajalec poskrbel, da bi bila omara (predali) izpravna, potem predalov ne bi bilo treba "na silo" odpirati in zapirati. Poleg tega iz trditvene podlage tožnika izhaja, da so kartotečne predale (tudi sporni predal) uporabljale (odpirale in zapirale) različne osebe. Poleg tožnika tudi ostale medicinske sestre in zdravnica A. A., ki je s svojo izpovedbo to potrdila. Zaključek sodišča, da je do razmajanja vodil prišlo zaradi neskladne uporabe s strani tožnika, ob upoštevanju, da so kartotečni predal uporabljale različne osebe, zaposlene pri zavarovancu tožene stranke, tako ni pravilen.

12. Kartotečna omara s predali in sporen predal tako ni bila brez pomanjkljivosti, kot je trdila tožena stranka, predal s kartotekami pa je bil poškodovan (iz izvedenskega mnenja izhaja, da je zgornji predal poškodoval spodnji predal, ki je nato padel na nogo tožniku (list. št. 63 spisa). Sled poškodbe zgornjega roba zunanjega predala dokazuje, da so bila poškodovana vodila do te mere, da se je predal vertikalno premikal in zadeval v drug predal. Vzroki za to so lahko po mnenju izvedenca v utrujenosti materiala, popuščanju vijakov ali odpiranju in zapiranju predala "na silo", kar so počeli tudi drugi zaposleni pri zavarovancu tožene stranke, ta pa je očitno to dopustil. Ker zavarovanec tožene stranke ni zagotovil brezhibne opreme, je njegovo ravnanje (opustitev) povzročilo, da je zaradi neustrezne opreme pri uporabi le te ob odpiranju kartotečnega predala ta tožniku padel na nogo in ga poškodoval. Nedopustno ravnanje tožene stranke je v vzročni zvezi z nastalo škodo tožniku.

13. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v delu, ki se nanaša na podlago odškodninske odgovornosti, spremenilo tako, da je ugotovilo odškodninsko odgovornost tožene stranke (358. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Zaradi odločitve o znesku tožbenega zahtevka pa je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (355. člen ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 179, 179/1
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 131
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (2011) - ZVZD-1 - člen 5, 7, 19

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
27.09.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIxNzkw