VSL Sklep I Cpg 142/2017

Jedro

Tretje osebe zaradi neurejenih notranjih razmerjih v družbi ne smejo biti oškodovane.

Vpis spremembe zakonitega zastopnika v sodnem registru je le deklaratorne narave. To pomeni, da je bistvena podlaga (sklep skupščine), na podlagi katere poslovodja opravlja svojo funkcijo.

P. K. kot nekdanji direktor nasprotne udeleženke ne more s pritožbo v tem postopku doseči zanj ugodnega položaja. Nepravdni postopek se nanaša le na imenovanje N. R. za poslovodjo nasprotne udeleženke. V tem postopku sodišče nima pooblastil, da bi odločalo o tem, katera izmed dveh oseb bi lahko bila imenovana za poslovodjo. Zato sodišče tudi ne odloča o tem, katera med dvema osebama bi bila za poslovodjo bolj primerna od druge. Postopek sodnega imenovanja poslovodje je namenjen le preprečitvi stanja, da družba ne bi imela poslovodje. Druge zahtevke, ki bi jih lahko P. K. imel do nasprotne udeleženke, bo moral uveljavljati v drugih in ne v tem postopku.

O imenovanju in odpoklicu poslovodij odločajo družbeniki. Družba N. d. o. o. je družbenica nasprotne udeleženke. Zato ima pravni interes, da sodeluje v postopku v zvezi s sodno imenovanim poslovodjo, ker sklep sodišča nadomešča voljo družbenika. Udeleženec lahko v nepravdnem postopku prijavi svojo udeležbo do pravnomočnosti odločanja v nepravdnem postopku.

Izrek

I. Pritožba nasprotne udeleženke se zavrže.

II. Pritožba P. K. se zavrže.

III. Pritožbi udeleženke N. d. o. o. se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 1. točki izreka spremeni tako, da se v celoti glasi:

"1. Za poslovodjo družbe I. d. o. o., Ljubljana, se za dve leti, od 20. 12. 2016 do 20. 12. 2018 imenuje N. R."

IV. V preostalem, nespremenjenem delu (2. in 3. točka izreka) se pritožba zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

V. Predlagatelji in nasprotna udeleženka, udeleženka N. d. o. o. ter P. K. sami nosijo pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za poslovodjo nasprotne udeleženke imenovalo N. R. (1. točka izreka). Sklenilo je, da poslovodja vodi posle nasprotne udeleženke ter jo zastopa in predstavlja samostojno, brez omejitev in odločilo, da se sklep vpiše v sodni register (2. in 3. točka izreka). Bistveni razlogi sodišča prve stopnje so, da je mandat direktorju P. K. v nasprotni udeleženki iztekel 18. 7. 2016. V sodnem registru je kot direktor pri nasprotni udeleženki še vedno vpisan P. K. in sicer na podlagi pooblastila 4. 7. 2008, ki je v skladu z 12. členom Družbene pogodbe nasprotne udeleženke, poteklo leta 2012 (priloga A/4). Zato ta posluje brez zastopnika oziroma organa vodenja. Za nujno poslovanje družbe je treba postaviti direktorja. Zato je sodišče prve stopnje sledilo predlogu družbenikov, da sodišče v sodnem postopku na podlagi drugega odstavka 50. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) imenuje direktorja v nepravdnem postopku.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila nasprotna udeleženka. Hkrati sta s pritožbo priglasila svojo udeležbo družba N. d. o. o. (družbenica nasprotne udeleženke) in P. K. (nekdanji poslovodja nasprotne udeleženke). Pravni interes za udeležbo v pritožbenem postopku je družba N. d. o. o. pojasnila s tem, da je poleg predlagateljev tudi ona družbenica v nasprotni udeleženki in ima pravni interes za izid postopka.

Nekdanji direktor P. K. pa je zatrjeval pravni interes za udeležbo z dejstvom, da se sklep o imenovanju zastopnika družbe nanaša neposredno nanj in, da želi, da se ga ponovno imenuje za poslovodjo družbe. Zato sta v skladu z 20. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) priglasila svojo udeležbo v pritožbenem postopku.

Po vsebini pa so nasprotna udeleženka, udeleženka N. in P. K., izpodbijani sklep napadali zato, ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo drugega odstavka 50. člena ZGD-1. Izpostavili so, da nasprotna udeleženka dobro posluje, zato ni podan nujen primer, ki bi upravičeval sodno imenovanje poslovodje. P. K. je še vedno vpisan v sodni register kot njen zakoniti zastopnik in torej navzven velja za poslovodjo in veljavno zastopa družbo. Družba dobaviteljem redno in v roku plačuje račune, finančno stanje družbe že dolgo ni bilo tako dobro, bančni računi družbe niso bili blokirani in ima trenutno dobrih 300.000,00 EUR dobroimetja na TRR. Sklepajo se posli in naročila kupcev prihajajo, realizacija v kritičnem obdobju je celo boljša kot v primerljivem obdobju leta 2015 in 2014. Zato ni nobenega razloga, da bi bila za poslovodjo imenovana N. R.. P. K. že vsa leta svojo funkcijo opravlja v dobro družbe in če že, bi moral biti sodno imenovan za poslovodjo on sam, ki izpolnjuje za to vse pogoje. Res, da je na skupščini 26. 5. 2016 povedal, da ga ne zanima ponoven mandat, vendar pa se je kasneje odločil, da še naprej želi opravljati funkcijo direktorja in slednje tudi povedal na skupščini 21. 7. 2016 in ponovno 4. 8. 2016.

Zato so sodišču druge stopnje predlagali, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma zavrne ali zavrže predlog predlagateljev.

3. Predlagatelji so na pritožbo odgovorili in sodišču druge stopnje predlagali, da odloči o tem, da je pritožba nasprotne udeleženke in P. K. nedovoljena, sicer pa je pritožba neutemeljena. Sodišču druge stopnje so predlagali, da pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Zahtevali so povrnitev stroškov postopka z odgovorom na pritožbo.

4. Pritožba nasprotne udeleženke in P. K. ni dovoljena.

5. Pritožba udeleženke N. d. o. o. je deloma utemeljena, deloma ni utemeljena.

O pritožbi nasprotne udeleženke

6. Sodišče prve stopnje je moralo v tem postopku namesto družbenikov s sodnim imenovanjem poslovodje odločati o notranjih razmerjih v družbi, to je v nasprotni udeleženki (drugi odstavek 50. člena ZGD-1). V skladu s 505. členom ZGD-1, namreč družbeniki odločajo o postavitvi in odpoklicu poslovodij. Sodišče v nepravdnem postopku nadomesti voljo družbenikov in namesto njih odloča o imenovanju poslovodje. Zato ni pravno odločilnega pomena, kako zakoniti zastopnik, ki mu je že prenehal mandat, družbo zastopa navzven in sklepa obligacijska razmerja. Tretje osebe namreč zaradi neurejenih notranjih razmerjih v družbi ne smejo biti oškodovane (načelo publicitete, tretji odstavek 8. člena Zakona o sodnem registru, ZSReg)

7. Vpis spremembe zakonitega zastopnika v sodnem registru je le deklaratorne narave. To pomeni, da je bistvena podlaga (sklep skupščine), na podlagi katere poslovodja opravlja svojo funkcijo. Iz podatkov sodnega registra izhaja, da je bilo direktorju P. K. podeljeno pooblastilo za zastopanje na podlagi sklepa skupščine nasprotne udeleženke 4. 7. 2008 (SV ..., 4. 7. 2008). Družbeniki so se v 12. členu Družbene pogodbe z dne 4. 7. 2008 (A/4) dogovorili, da mandat direktorja traja najmanj dve in največ štiri leta ter je po izteku mandata lahko ponovno imenovan. P. K. je bil s sklepom skupščine nasprotne udeleženke 18. 7. 2012 (ko mu je iztekel štiri letni mandat) ponovno imenovan za poslovodjo za dobo štirih let. Mandat je iztekel 18. 7. 2016, na skupščini 21. 7. 2016, pa ni bil ponovno imenovan.

8. Mandat za zastopanje nasprotne udeleženke je P. K. prenehal 18. 7. 2016 in samo to dejstvo je pravno odločilnega pomena za razmerja v nasprotni udeleženki. Sicer pa bi moral P. K. že 18. 7. 2012 predložiti registrskemu sodišču sklep skupščine o ponovnem imenovanju, da bi sodišče lahko to spremembo izvedlo v sodnem registru (peta in šesta alineja 7. točke 4. člena v zvezi s 6. členom ZSreg.

9. P. K. je 20. 12. 2016 kot "direktor nasprotne udeleženke" pooblastil za zastopanje v tem nepravdnem postopku odvetnico (B/1). Pravno osebo v postopku lahko zastopa le njen zakoniti zastopnik, to je poslovodja (prvi odstavek 515. člena ZGD-1). P. K., ki 20. 12. 2016 ni bil več poslovodja nasprotne udeleženke tudi ni mogel pravno veljavno pooblastiti za zastopanje v tem nepravdnem postopku odvetnice.

10. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, če stranke, ki je pravna oseba ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, razen, če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravna dejanja pozneje odobrena (11. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Vprašanje pravilnosti pooblastila P. K. po izteku mandata kot direktorja je bilo zatrjevano tudi v odgovoru na pritožbo predlagateljev. Navedena kršitev je bila torej tudi uveljavljana v postopku.

11. Slednje pomeni, da je bila pritožba odvetnice, ki se nanaša na nasprotno udeleženko nedovoljena. V postopku tudi ni nobene možnosti, da bi bila pravdna dejanja pooblaščenke zaradi nasprotja interesov tudi odobrena. Nova direktorica, hkrati ena od predlagateljev v tem postopku, ki je bila začasno imenovana s sklepom o začasni odredbi z dne 20. 12. 2016, je namreč "to pritožbo tudi umaknila". Zato sodišče druge stopnje ne vidi nobene možnosti, da bi nasprotna udeleženka opravljeno pravdno dejanje in sicer vložitev pritožbe nasprotne udeleženke odobrila. Zato nasprotni udeleženki te možnosti tudi ni dalo.

12. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo nasprotne udeleženke kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 52. člena ZGD-1 in 37. členom ZNP).

O pritožbi P. K.

13. P. K. kot nekdanji direktor nasprotne udeleženke ne more s pritožbo v tem postopku doseči zanj ugodnega položaja. Nepravdni postopek se nanaša le na imenovanje N. R. za poslovodjo nasprotne udeleženke. V tem postopku sodišče nima pooblastil, da bi odločalo o tem katera izmed dveh oseb bi lahko bila imenovana za poslovodjo. Zato sodišče tudi ne odloča o tem, katera med dvema osebama bi bila za poslovodjo bolj primerna od druge. Postopek sodnega imenovanja poslovodje je namenjen le preprečitvi stanja, da družba ne bi imela poslovodje. Druge zahtevke, ki bi jih lahko P. K. imel do nasprotne udeleženke bo moral uveljavljati v drugih in ne v tem postopku.

14. P. K. torej nima pravnega interesa za udeležbo v tem postopku. Zato sodišče druge stopnje ni dopustilo njegove udeležbe v tem pritožbenem postopku in je pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 52. člena ZGD-1 in 37. členom ZNP).

O pritožbi družbe (družbenice nasprotne udeleženke) N. d. o. o.

15. O imenovanju in odpoklicu poslovodij odločajo družbeniki (505. člen ZGD-1). Družba N. d. o. o. je družbenica nasprotne udeleženke. Zato ima pravni interes, da sodeluje v postopku v zvezi s sodno imenovanim poslovodjo, ker sklep sodišča nadomešča voljo družbenika. Udeleženec lahko v nepravdnem postopku prijavi svojo udeležbo do pravnomočnosti odločanja v nepravdnem postopku. Zato je prijava udeležbe družbe N. d. o. o. pravočasna in je zato sodišče druge stopnje njeno pritožbo dovolilo in jo tudi vsebinsko obravnavalo.

16. Sodišče druge stopnje ni sledilo pritožbenim razlogom, da P. K. še vedno navzven, tudi po 18. 7. 2016, ko mu je formalno iztekel mandat, nemoteno opravlja vse funkcije poslovodje, vodi posle, zastopa družbo, ki tudi po 18. 7. 2016 normalno in uspešno posluje. Res je v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZGD-1, mogoče v nepravdnem postopku med drugim imenovati poslovodjo le v nujnih primerih. Vprašanje kdaj gre za nujni primer je pravni standard, ki ga je treba napolniti v vsakem konkretnem primeru. Kot je bilo že pojasnjeno, gre za notranja razmerja v družbi.

17. Po sedmi alineji prvega odstavka 521. člena ZGD-1, družba preneha, če poslovodstvo ne deluje več kot šest mesecev. Zato bi lahko začetek likvidacijskega postopka nad družbo na podlagi tretjega odstavka 404. v zvezi s 522. členom ZGD-1 pri sodišču zahtevali tako družbeniki, med drugim tudi družbenica N. d. o. o., kot upniki družbe. V skladu s petim odstavkom 404. v zvezi s 522. členom ZGD, pa bi likvidacijo nad družbo, če je ne bi predlagali upniki ali družbeniki lahko začelo tudi sodišče po uradni dolžnosti. Prav gotovo je ta možnost takšna, ki bi lahko vodila v prenehanje družbe in je bil s tem podan dejanski stan, ki narekuje uporabo določbe drugega odstavka 50. člena ZGD-1 o nujnem imenovanju poslovodje po sodišču.

18. Imenovanje poslovodje preko sodišča je treba razlagati restriktivno. Funkcija sodno imenovanemu poslovodji v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZGD-1 preneha najkasneje s potekom obdobja, za katerega je bil imenovan s strani sodišča, ali z imenovanjem novega poslovodje v skladu z aktom o ustanovitvi. Zato bi moralo sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi drugega odstavka 50. člena ZGD-1 omejiti obdobje imenovanja poslovodje N. R.

19. Zaradi pravilne uporabe materialnega prava je zato sodišče druge stopnje delno pritožbi udeleženke ugodilo in omejilo mandat N. R. v skladu z družbeno pogodbo (12. člen) in sicer na dve leti od izdaje sklepa sodišča prve stopnje, to je od 20. 12. 2016 do 20. 12. 2018. N. R. bo lahko pravno veljavno zastopala nasprotno udeleženko v tem obdobju, v tem času pa bodo morali družbeniki urediti medsebojna razmerja. Zato je sodišče druge stopnje delno pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 52. člena ZGD-1 in 37. členom ZNP).

20. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo v 2. in v 3. točki izreka (o zastopanju poslovodje brez omejitev in o vpisu poslovodje v sodni register). Zato je v tem delu sodišče druge stopnje, ko je preizkusilo izpodbijani del sklepa tudi po uradni dolžnosti ( drugi odstavek 350, 366. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), neutemeljeni del pritožbe zavrnilo in izpodbijani del sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

21. Izrek o pritožbenih stroških temelji na 20. členu ZNP v zvezi s prvim odstavkom 52. člena ZGD-1. V nepravdnem postopku vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Iz enakih razlogov jih sodišče druge stopnje ni priznalo predlagateljem za odgovor na pritožbo. Sicer pa je bil uspeh družbenice N. d. o. o. le navidezen in tudi iz tega razloga ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov.

Datum zadnje spremembe:

13.12.2017

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep I Cpg 250/2019
• VSM Sklep I Cpg 141/2021
• VSL sklep II Cp 601/2014