VSL Sodba I Cp 166/2017

Jedro

Tožničino govorjenje je bilo res nespametno, a se v bistvenem nanaša na njo, ne toženca. Takšno vulgarno govorjenje in prepir s tožencem nikakor ni opravičilo za toženčevo telesno obračunavanje. Tožničine besede in njeno ravnanje niso bili takšni, da bi smeli izzvati reakcijo, ki presega verbalno. Toženec torej odgovarja za vso škodo, ki jo je povzročil tožnici, ne le za 80 %.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba v II. točki izreka spremeni tako,

da mora toženec tožnici (poleg v I. točki izreka izpodbijane sodbe prisojenih 400,00 EUR) plačati še 100,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 5. 2012 (skupaj torej 500,00 EUR); v preostalem pa se pritožba zavrne in sodba v nespremenjenem delu II. točke izreka potrdi.

II. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se odločitev o pravdnih stroških v III. točki izreka spremeni tako, da mora tožeča stranka toženi stranki (skupaj s stroški pritožbenega postopka) v 15 dneh plačati 571,64 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

Obrazložitev

1. Toženec je bil s sodbo I K 34648/2011 z 29. 7. 2011 obsojen za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, ker je 21. 11. 2010 tožnico, zatem, ko ga je izzivala, da ji je nekdo ponujal spolne usluge, klofnil po obrazu in ji povzročil obtolčenino glave.

2. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da mora v 15 dneh tožnici plačati 400,00 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo, zavrnilo višji tožbeni zahtevek, o pravdnih stroških pa odločilo, da vsaka stranka krije svoje.

3. Zoper takšno sodbo se pritožujeta obe pravdni stranki.

4. Tožnica se pritožuje iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov in izpodbija dokazno oceno sodišče prve stopnje o tem, zakaj jo je toženec udaril po obrazu. Tožnica vztraja, da ni ničesar izjavila in ni izzivala toženca, zato ni k nastanku škode v ničemer prispevala.

Meni še, da ji sodišče prve stopnje kljub temu, da je izvedenec ugotovil, da je imela po škodnem dogodku težave s slabšim sluhom, pritiskom v ušesih in slabšim vidom, odškodnine za te posledice ni priznalo, pa bi ji jih moralo.

Izpostavlja, da sodba nima razlogov o zavrnitvi tožbenega zahtevka na plačilo odškodnine za prestani strah.

V nadaljevanju pa navaja, da je odmerjena odškodnina prenizka in se sklicuje na primere iz sodne prakse, v katerih je bila prisojena odškodnina od dveh do treh povprečnih plač.

5. Toženec se pritožuje zoper odločitev o pravdnih stroških in opozarja, da je tožnica uspela z 8 % od vtoževanega zneska, zato bi morala tožencu povrniti 92 % pravdnih stroškov.

6. Pritožbi sta bili vročeni nasprotnima strankama, tožnica je odgovorila na toženčevo pritožbo, toženec pa ne.

7. Pritožbi sta delno utemeljeni.

8. Ni pravilna presoja sodišča prve stopnje o tožničinem prispevku k nastali škodi. Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da je tožnica tožencu večkrat rekla, da ji je "A. ponujal 500,00 EUR, da jo pofuka na haubi" in da jo bodo seksali, on (torej toženec) pa bo gledal". Tožničino govorjenje je bilo res nespametno, a se v bistvenem nanaša na njo, ne toženca. Takšno vulgarno govorjenje in prepir s tožencem nikakor ni opravičilo za toženčevo telesno obračunavanje.¹ Tožničine besede in njeno ravnanje niso bili takšni, da bi smeli izzvati reakcijo, ki presega verbalno.² Toženec torej odgovarja za vso škodo, ki jo je povzročil tožnici, ne le za 80 %.

9. Dokazna ocena sodišča prve stopnje v vsem ustreza kriterijem iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in je prepričljiva, tako da jo višje sodišče sprejema. Podrobneje pa pritožbeno sodišče na pritožbene trditve o tem, da tožnica ni izzvala toženca in ni izgovorila zgoraj zapisanega, ne odgovarja, saj se glede na zgoraj obrazloženo (da tudi če je tožnica izgovorila zgoraj zapisano, to ne more povzročiti njenega soprispevka k nastali škodi), izkaže za neodločilno (1. odstavek 360. člena ZPP).

10. Neutemeljena je pritožbena trditev tožnice, da sodišče prve stopnje zavrnitve tožbenega zahtevka za strah ni obrazložilo. Obrazložitev je v 11. in 12. točki izpodbijane sodbe, očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP torej ni podana. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je tožnica utrpela zgolj kratek strah ob dogodku, ki odškodnine ne opravičuje. Sekundarni strah pa je bil posledica kasnejših konfliktov in ne tega škodnega dogodka. Sodišče prve stopnje je še pojasnilo, da sama poškodba in njene posledice ne nudijo podlage za trajnejši ali hujši strah, ki je edini pravno priznan. Takšnih ugotovitev sodišča prve stopnje pritožnica v ničemer ne izpodbija. Njihova posledica pa je povsem pravilna zavrnitev tožbenega zahtevka v tem delu.

11. Izvedenec je pojasnil, da preiskave v smeri meglenega vida in slabšega sluha niso bile opravljene in da patofiziološke spremembe po udarcu s ploskim predmetom po obrazu niso take, da bi lahko utemeljevale težave, ki jih navaja tožnica, to je meglen vid, slabši sluh, šumenje v ušesih, bruhanje in bolečine v trajanju enega meseca in pol. Upoštevaje ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je tožnica po dogodku k zdravniku odpeljala sama, ki je v pritožbi ne izpodbija, tudi pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica v objektivnem smislu ni dokazala hujših posledic od zmernih bolečin, ki so trajale največ teden dni in nato še nekaj dni trajajočih lažjih bolečin.

12. 500,00 EUR³ je nedvomno primerna odškodnina za desetdnevne telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem zaradi udarnine glave. Primeri, na katere se sklicuje tožnica v pritožbi, so bistveno hujši od njenega. Skoraj tri povprečne plače so bile prisojene tožniku, ki ga je drugotoženec, sedeč v avtu, skozi okno zgrabil za roko, tretjetoženec pa je vozilo pognal, tako da sta tožnika vlekla za seboj, pri čemer je utrpel obtolčenino z odrgnino glave po desni strani obraza, obtolčenino leve rame, desnega kolena in obtolčenino z odrgnino pa hrbtišču desne roke. Ob nesreči je prestajal hud primarni strah.⁴ Oškodovanka v zadevi II Ips 656/96, ki ji je bila prisojena odškodnina v višini dveh povprečnih plač, je poleg obtolčenine glave utrpela še lažji pretres možganov, zdravljenje pa je trajalo tri tedne. Oškodovanec v zadevi II Ips 617/93, ki so mu bile prisojene štiri povprečne plače, je bil poškodovan v agresivnem napadu, prisojena mu je bila tudi odškodnina za strah, utrpel je obtolčenino in podpludbo ob levem očesu, dva dni je trpel zelo hude telesne bolečine, šest dni hude, osem dni pojemajoče in en mesec občasne glavobole. Trpel je strah zaradi glavobolov, ki jih je spremljalo bruhanje ter strah pred izgubo vida levega očesa, ki ga zaradi močne otekline ni mogel odpreti. Oškodovanka v zadevi II Ips 249/97, ki so ji bile prisojene tri povprečne plače, pa je utrpela zlom leve nosne kosti in 2 cm veliko raztrganino na hrbtišču nosu, sedem dni je bila hospitalizirana, morala se je podvreči raznim medicinskim posegom in imela težave z dihanjem. Navedeni primeri z obravnavanim ne po naravi poškodb ne po posledicah niso primerljivi. Še bolj to velja za zadevi II Ips 169/98 in II Ips 529/2005, v katerih so bili oškodovanci poškodovani v prometnih nesrečah, posledice s tožničinimi niso primerljive v nobenem pogledu. Primerljiva pa je sodba tega sodišča II Cp 2039/2016, v kateri je bila oškodovanki za precej hujše posledice najmanj štirih udarcev s pestjo in plosko roko, ki so povzročili razpočno rano ustnice, naslednji dan pa bruhanje, omotico in glavobole, zaradi katerih se je vrnila k zdravniku; bolečinsko obdobje pa je trajalo en mesec, prisojena odškodnina 1.000,00 EUR. Z isto odločba je bila oškodovancu, ki je imel udarnine in odrgnine desne podlahti, zaradi katerih je prejel protitetanusno zaščito, bil rentgensko slikan, roko so mu dvakrat prevezali, dober teden je imel lahke telesne bolečine, kak mesec (ob obremenitvah) pa občasne, prisojena odškodnina 500,00 EUR.

13. Pritožbi tožeče stranke je torej sodišče na podlagi pete alineje 358. člena ZPP le delno ugodilo in sodbo spremenilo tako, da je toženec dolžan plačati odškodnino za vso škodo, ki je posledica škodnega dogodka; v preostalem pa pritožbo na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo in sodbo v nespremenjenem delu zavrnilo, višja odškodnina bi namreč odstopala od odškodnin za podobno lahke škode in bi šla na roke težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom (2. odstavek 179. člena Obligacijskega zakonika; OZ).

14. Toženec pa v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je tožnica, katere tožbeni zahtevek je bil močno pretiran, uspela z zelo majhnim delom zahtevka. Višje sodišče je sodbo sicer delno spremenilo tako, da je sedaj njen uspeh 10 %, a vseeno uspeh ni tak, da bi utemeljeval odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške. Po spremembi je zato na podlagi pritožbe tožene stranke višje sodišče izpodbijano odločitev o pravdnih stroških spremenilo tako, da je stroške obeh pravdnih strank odmerilo in jima naložil v plačilo ustrezni del stroškov glede na uspeh.

15. Tožničini stroški so: 284,70 EUR nagrade za postopek (dodatno priglašena nagrada po tar. št. 3502 odvetniku ob tem ne pripada), 262,00 EUR nagrade za narok, 350,40 EUR za pritožbeni postopek, 20 EUR za poštne in telekomunikacijske storitve, povišano za 22 % DDV (201,76 EUR) ter 127,97 EUR stroškov prevajanja in 717,00 EUR stroškov izvedenca, skupaj torej 1.963,83 EUR. Ker je tožnica uspela z 10 %, ji mora toženec plačati 196,38 EUR.

16. Toženčevi stroški so: 284,70 EUR nagrade za postopek, 262,80 EUR nagrade za narok, 50,00 EUR za pritožbeni postopek, 20 EUR za poštne in telekomunikacijske storitve, povišano za 22 % DDV (135,85 EUR) ter 59,20 EUR kilometrine za prihode pooblaščenke na narok in 40,80 EUR sodne takse, skupaj torej 853,35 EUR. Ker je toženec uspel z 90 %, mu mora tožnica plačati 768,02 EUR.

17. Po pobotanju mora torej tožnica tožencu plačati 571,64 EUR pravdnih stroškov. Če stroškov ne bo poravnala v 15 dneh, bo morala plačati tudi zakonske zamudne obresti.

-------------------------------
¹ Primerjaj odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 249/97 in II Ips 102/99.
² Primerjaj zadevo II Cp 3000/2013.
³ Približno - povprečne plače v času sojenja pred sodiščem prve stopnje.
⁴ II Ips 717/2007.

Datum zadnje spremembe:

06.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 3332/2012
• VSL Sodba I Cp 1996/2017
• VSL Sodba I Cp 406/2023