VSL Sklep I Cpg 593/2017

Jedro

Sodna odločba je izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je potekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Sodišče oziroma organ, ki odloča o terjatvi na prvi stopnji v skladu z 19. členom ZIZ opremi sodno odločbo s potrdilom o izvršljivosti. Če je bilo to potrdilo neutemeljeno izdano, ga lahko razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal. Sodišče prve stopnje mora pri odločanju o (ne)utemeljenosti izdanega potrdila o izvršljivosti presojati samo, ali je bila sodna odločba strankam pravilno vročena, če je postala pravnomočna ter če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Če ugotovi, da ti pogoji niso bili izpolnjeni, mora neutemeljeno izdano potrdilo o izvršljivosti razveljaviti.

Preklic oziroma odpoved pooblastila učinkuje šele od naznanitve sodišču dalje, za nasprotno stranko pa od tedaj dalje, ko je s tem dejstvom seznanjena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti (v nadaljevanju: predlog) sodbe Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. I Pg 394/2014 z dne 8. 9. 2015, ki ga je sodišče izdalo 7. 12. 2016, zavrnilo. Bistveni razlogi sodišča prve stopnje so, da je Odvetniška družba A. v imenu družbe B. d. o. o. 17. 11. 2016 vložila predlog za izdajo potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe v tej zadevi (list. št. 112). Terjatev tožeče stranke po sodbi, izdani v tem gospodarskem sporu, je bila namreč odstopljena upniku B. d. o. o. (zap. št. ... priloge št. 1: seznam prenesenih terjatev - H.). Pooblastilo družbe B. d. o. o. Odvetniški družbi A. z dne 14. 8. 2015 za zastopanje pred sodišči, je bilo tudi notarsko overjeno (priloge k predlogu A. za potrditev pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe, opr. št. I Pg 394/2014 z dne 8. 9. 2015, red. št. 48). Družba B. d. o. o. je zastopana po navedenem pooblaščencu izkazala upravičen pravni interes za to, da ji sodišče izda izpodbijano potrdilo. Tožena stranka ni ugovarjala, da na novega upnika ni bila terjatev po tej sodbi veljavno prenesena oziroma, da navedena odvetniška pisarna ne bi imela veljavnega pooblastila prevzemnika terjatve.

2. Tožena stranka se je zoper sklep pravočasno pritožila, pritožbo pa je tudi pravočasno dopolnila (red. št. 62 in 66). Zato ju je sodišče druge stopnje obravnavalo kot celoto. Smiselno je uveljavljala pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču druge stopnje je predlagala, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi predlogu tožene stranke za razveljavitev klavzule izvršljivosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodna odločba je izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je potekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti (prvi odstavek 19. člena ZIZ). Sodišče oziroma organ, ki odloča o terjatvi na prvi stopnji v skladu z 19. členom ZIZ opremi sodno odločbo s potrdilom o izvršljivosti. Če je bilo to potrdilo neutemeljeno izdano, ga lahko razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal (42. člen ZIZ). Sodišče prve stopnje mora pri odločanju o (ne)utemeljenosti izdanega potrdila o izvršljivosti presojati samo, ali je bila sodna odločba strankam pravilno vročena, če je postala pravnomočna ter če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Če ugotovi, da ti pogoji niso bili izpolnjeni, mora neutemeljeno izdano potrdilo o izvršljivosti razveljaviti. Navedenim pogojem pa tožena stranka nikoli ni nasprotovala (predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti, red. št. 60). Potrdilo o izvršljivosti ne more imeti druge vsebine kot ugotovitev, da je sodba pravnomočna in izvršljiva. Zato sodišče prve stopnje ni moglo ugotoviti ničesar drugega kot to.

5. Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je bilo to potrdilo izdano nepravi osebi. Odvetniška družba A. je bila kot pooblaščenka prevzemnika terjatve tožeče stranke zoper toženo stranko v pravnomočni in izvršljivi sodbi tega sodišča opr. št. I Pg 394/2014-31 z dne 8. 9. 2015, upravičena pravno veljavno zahtevati potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti navedene sodbe.

6. Iz podatkov spisa izhaja, da ne drži pritožbeni očitek, da Odvetniška družba A. nikoli ni predložila pooblastila za zastopanje tožeče stranke H. V spisu je namreč (pod prilogo A30) pooblastilo navedene družbe dano 1. 9. 2015 Odvetniški družbi A. Prav tako je v spisu pooblastilo, ki je bilo dano tej odvetniški družbi s strani prevzemnika terjatve tožeče stranke B. d. o. o. (14. 8. 2015). Zato ne drži pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje s pooblastilom odvetniški družbi, ki je zastopala tožečo stranko in B. d. o. o., ni razpolagalo.

7. Iz povratnice k vročitvi sodbe I Pg 394/2014-31 z dne 8. 9. 2015 res izhaja, da je bila sodba za tožečo stranko vročena odvetniku D. G. in ne Odvetniški družbi A., ki je bila sicer (odvetnik L. G.) za tožečo stranko prisotna na naroku za glavno obravnavo 8. 9. 2015 (redna št. 30). Tožena stranka je sama že v predlogu pojasnila, da je pooblaščenec tožeče stranke še vedno odvetnik L. G., ki ni nikoli zahteval od sodišča izdaje potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti. Vendar po oceni sodišča druge stopnje slednje ni pravno odločilnega pomena. V spisu ni podatka o tem, da je odvetnik D. G. tožeči stranki preklical pooblastilo, kar pomeni, da jo še vedno pravno veljavno zastopa. Preklic oziroma odpoved pooblastila učinkuje šele od naznanitve sodišču dalje, za nasprotno stranko pa od tedaj dalje, ko je s tem dejstvom seznanjena (drugi in tretji odstavek 99. člena ZPP). Zato je bila tožeči stranki pravno veljavno vročena sodba po odvetniku D. G., ki je postala pravnomočna in izvršljiva. Pooblaščenka tožeče stranke je bila tudi Odvetniška družba A. (A30). Tožeča stranka je imela torej dva pooblaščenca, kar je dopustno.

8. Pritožbeni razlogi, ki pa se nanašajo na vprašanje odstopa terjatve tožeče stranke do tožene stranke na pravnega naslednika B., niso pravno odločilnega pomena za odločanje v tem pritožbenem postopku. Ti namreč ne morejo biti obravnavani v postopku, ki se nanaša na (ne) pravilnost zavrnitve predloga tožene stranke za razveljavitev klavzule izvršljivosti.

9. Sodišče druge stopnje je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP). Na ostale, ki nimajo nobene zveze z obravnavano zadevo sodišče druge stopnje ni odgovarjalo.

10. Pritožbeni razlogi niso podani, sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena bistvena postopkovna kršitev, materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno. Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

04.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep I Ip 434/2020
• VSRS Sklep I Up 198/2018
• VSL Sklep II Cp 741/2018