VSL Sklep I Cp 1380/2017

Jedro

Gola ugotovitev o nekritičnosti osebe do svoje psihopatologije ne zadostuje za sklep, da je za odvrnitev hujšega ogrožanja svojega zdravja neogibno zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom.

Preizkus jasnosti, izčrpnosti in nedvoumnosti izvedenskega mnenja je mogoč le, če je izvedensko mnenje preverljivo. Gola navedba izvedenca o potrebnosti dvomesečnega zadržanja takega preizkusa ne omogoča.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se oseba zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice ... do 1. 8. 2017.

2. Odvetnik v pritožbi zoper sklep navaja, da zdravstveno stanje osebe ni tako, da bi morala biti pridržana na oddelku pod posebnim nadzorom. Z ničemer ni dokazano, da ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih in da ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja. Izvedensko mnenje nima podlage v izpovedbah predlaganih prič. V sklepu je ugotovljeno, da je bila oseba mirna, lucidna in pogovorljiva. O očitanih ogrožanjih bi moralo sodišče zaslišati njeno mater in sina, ki naj izpovesta, ali je ogrožanje tako, kot izhaja iz razlogov za sprejem. Predlaga razveljavitev sklepa in ponovno odločanje v zadevi.

3. Oseba v pritožbi zoper sklep navaja, da je miren človek, da sta s sinom žrtvi nasilja v družini in okolice, da bi se samo borila pred maminimi partnerji, ki izvajajo nad njo samopoškodbene hipnoze, da bi se je znebili. Zato se je obnašala samoobrambno (in ne agresivno). Glede zdravstvene terapije obljublja, da se bo držala zdravnikovih navodil tudi doma.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu z 39. členom Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) je zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve dopustno, če so izpolnjeni naslednji pogoji: (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in (3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo). Po uveljavljenem stališču sodne prakse morajo biti za dopustnost posega v osebno svobodo ugotovljene in v sodni odločbi obrazložene konkretne (in ne posplošene, abstraktne, pavšalne) okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati na obstoj vsake od navedenih predpostavk.¹

6. Hudo ogrožanje svojega zdravja in zdravja drugih je v izpodbijanem sklepu obrazloženo z navedbami, da ni jemala ustrezne psihiatrične medikamentozne terapije, da grozi z nožem in govori, da bo vse poklala. Nakazana sta torej dva razloga, ki naj bi utemeljevala izpolnjenost predpostavke iz prve alineje 39. člena ZDZdr, nobeden od njiju pa ni obrazložen v taki meri, da bi bil mogoč zanesljiv sklep o ogrožanju varovanih dobrin.

7. V sklepu niso ugotovljene okoliščine, ki bi omogočale preveritev pravilnosti zaključka, da oseba odklanja medikamentozno zdravljenje (in s tem huje ogroža svoje zdravje). Ni ugotovljeno, da je bila osebi pred sprejemom na zdravljenje sploh predpisana terapija, niti da je poslabšanje zdravstvenega stanja posledica morebitne njene opustitve. Prav tako ni mogoče preizkusiti pravilnosti zaključka, da potrebnega zdravljenja ni mogoče zagotoviti z drugimi oblikami pomoči.² V sklepu ni niti ugotovitev o tem, kakšno zdravljenje je potrebno, niti niso obrazloženi razlogi, zaradi katerih ne bi bilo mogoče potrebnega zdravljenja zagotoviti z milejšimi ukrepi. Gola ugotovitev o nekritičnosti osebe do svoje psihopatologije ne zadostuje za sklep, da je za odvrnitev hujšega ogrožanja svojega zdravja neogibno zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom.

8. Iz sklepa tudi ni razvidno, na čem temeljita ugotovitvi, da oseba grozi z nožem in govori, da bo vse poklala, kar naj bi utemeljevalo zaključek o hujšem ogrožanju zdravja drugih. O okoliščinah (domnevnega) ogrožanja bi mogla izpovedati mati in sin osebe. Njuno zaslišanje je bilo predlagano že v predlogu za sprejem na zdravljenje. Razlogi, zaradi katerih dokaza nista bila izvedena, v sklepu niso navedeni. Dejstvo, da se mati kljub obvestilu o naroku tega ni udeležila, pa še ne pomeni, da se vabilu sodišča na zaslišanje ne bi bila dolžna odzvati.

9. Neobrazložen je tudi zaključek o trajanju zadržanja na oddelku pod posebnim nadzorom. Čeprav je izvedensko mnenje ključen dokaz v postopku odločanja o obstoju pogojev iz 39. člena ZDZdr, to ne pomeni, da ga sodišče ni dolžno kritično oceniti. Preizkus jasnosti, izčrpnosti in nedvoumnosti izvedenskega mnenja je mogoč le, če je izvedensko mnenje preverljivo. Gola navedba izvedenca o potrebnosti dvomesečnega zadržanja takega preizkusa ne omogoča.

10. Že zakon zagotavlja podlago za ugotavljanje odločilnih okoliščin, pomembnih za odločitev o trajanju zadržanja. Zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom se namreč zagotavlja osebi na podlagi ustreznega, individualno načrtovanega zdravljenja, opredeljenega v načrtu zdravljenja (35. člen). V načrtu zdravljenja, ki ga bolnišnica sprejme v posameznem primeru, so torej lahko vsebovane okoliščine, ki omogočajo dovolj zanesljivo presojo o potrebnem trajanju ukrepa. Izvedenec jih ni navedel, niti ni navedel drugega pojasnila glede potrebnega trajanja zdravljenja.

11. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Sodišče naj v novem postopku oceni, v kolikšni meri je potrebna dopolnitev dokaznega postopka, nato pa v skladu z gornjo obrazložitvijo opravi - na konkretnih okoliščinah temelječo - presojo o obstoju vseh zakonskih pogojev za odreditev sprejema na zdravljenje v varovani oddelek brez privolitve.

-------------------------------
¹ Prim. npr. sklep VS RS II Ips 36/2010 z dne 4. 2. 2010.
² Iz pritožbenih navedb je mogoče sklepati, da pritožnica ne odklanja medikamentoznega zdravljenja. V nasprotnem primeru bi moralo biti tudi ugotovljeno, da pritožnica zaradi narave duševne bolezni ni sposobna oblikovati pravnorelevantne volje glede svojega zdravljenja.

Datum zadnje spremembe:

13.01.2021

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep II Cp 184/2017
• VSL Sklep II Cp 1572/2020
• VSL Sklep I Cp 595/2018