VSL Sklep I Cp 329/2017

Jedro

Zastaranje ne more začeti teči pred opravo in izročitvijo posla. Podjemnik pridobi pravico do plačila šele, ko posel konča in končani posel izroči.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 58928/2015 z dne 20. 5. 2015 v prvem in tretjem odstavku izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Glede stroškov je odločilo, da je tožnica dolžna v roku 8 dni tožencu povrniti pravdne stroške v znesku 578,68 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožnica zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa predlaga, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Nasprotuje zaključku sodišča prve stopnje, da je bila vtoževana terjatev ob vložitvi tožbe že zastarana. Šele z zaključkom dela je tožnica pridobila upravičenje za izstavitev računa in je začel teči zastaralni rok. Geodetske storitve, ki jih je naročil toženec, so razvidne iz naročilnice. Med drugim je toženec naročil tudi geodetsko storitev označitve meje. Pri presoji tožničinega ravnanja oziroma izvajanja del bi zato moralo sodišče prve stopnje upoštevati 44. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN), ki se nanaša na postopek označitve meje, ne pa določb ZEN, ki se nanašajo na postopek ureditve meje. ZEN ne določa roka, v katerem mora biti storitev opravljena. Opravljena je, ko je končan elaborat. V konkretnem primeru je tožnica opravila terenski ogled 28. 8. 2009, ostalo delo pa je bilo pisarniško. Ko je spoznala, da toženec ne želi, da se opravijo vsa naročena dela, je za opravljeno terensko delo 2. 8. 2012 izdelala elaborat s tehničnim poročilom. Toženec je prejel elaborat 3. 8. 2012. Na Geodetsko upravo je bil elaborat oddan 6. 8. 2012, Geodetska uprava ga je istega dne potrdila, kar pomeni, da je bilo delo pravilno in strokovno opravljeno. Tožničino delo je bilo tako končano šele 2. 8. 2012 (izdelava elaborata) oziroma najkasneje 6. 8. 2012 (potrditev elaborata na Geodetski upravi). Krivda za zavlačevanje zadeve je na strani toženca. Iz izjave z dne 19. 8. 2013 izhaja, da toženec še vedno ni odstopil od ostalih naročenih storitev oziroma jih ni odpovedal. Od terenskega ogleda do izdaje računa in še kasneje (do avgusta 2013) je bilo naročilo odprto. Tožnica je želela dokončati vsa naročena dela in izdelati skupen elaborat, ki ga določa ZEN, vendar ostalih naročenih storitev ni mogla izvesti, ker njihove izvedbe toženec ni dovolil oziroma je postavljal nedopustne in nerazumne zahteve. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava, konkretno določb OZ o podjemni pogodbi in zastaranju, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo toženec predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, v katerem je mogoče izpodbijati sodbo le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Ni je torej mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

6. Preizkus izpodbijane sodbe je mogoč, zato uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

7. V obravnavanem primeru je tožnica zahtevala od toženca plačilo za opravljeno storitev obnove meje. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da tožbeni zahtevek temelji na podjemni pogodbi,¹ ki sta jo pravdni stranki po ugotovitvah sodišča prve stopnje sklenili leta 2009. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje nadalje izhaja, da je tožnica z geodetsko storitvijo obnove meje zaključila šele avgusta 2012. Takrat je oddala elaborat za opravljeno storitev obnove meje na Geodetsko upravo in za opravljeno storitev izstavila račun. Sodišče prve stopnje je presodilo, da bi storitev obnove meje morala opraviti vsaj do konca leta 2009.² Na podlagi navedenega je zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi zastaranja. Zaključilo je, da je bila vtoževana terjatev ob vložitvi tožbe že zastarana. Zavzelo je stališče, da je petletni zastaralni rok začel teči že z iztekom primernega roka za dokončanje posla, kar pa ne drži.

8. Pravilno je sicer izhodišče sodišča prve stopnje, da mora podjemnik izvršiti posel v določenem času, če čas ni določen, pa v času, ki je razumno potreben za take posle (drugi odstavek 626. člena OZ),³ vendar so pravne posledice, ki jih sodišče prve stopnje pripiše podjemnikovi zamudi z izpolnitvijo obveznosti, napačne. Naročnik lahko zaradi podjemnikove zamude uveljavlja civilne sankcije, kot so pravica odstopiti od pogodbe zaradi zamude, pravica do pogodbene kazni za zamudo, pravica do odškodnine za škodo zaradi zamude. Ne more pa se sklicevati na to, da je podjemnikova terjatev za plačilo opravljenega posla zastarala. Zastaranje ne more začeti teči pred opravo in izročitvijo posla. Podjemnik namreč pridobi pravico do plačila šele, ko posel konča in končani posel izroči. Stališče sodišča prve stopnje, da začne zastaranje teči po preteku časa, ki je razumno potreben za končanje posla, čeprav posel še ni v celoti opravljen, je zato napačno in nima opore v sodni praksi. Odločbe, na katere se sodišče prve stopnje sklicuje, niso bile izdane v primerljivih primerih. Odločbi Vrhovnega sodišča⁴ zavzemata le stališče, da v primeru, ko je dospelost terjatve odvisna od ravnanja upnika v smislu izstavitve računa, opomina, poziva in podobno, on pa je pasiven, začne zastaranje teči po preteku primernega roka, v katerem bi moral upnik opraviti to dejanje. Da bi bil začetek teka zastaranja mogoč pred končanjem posla, iz navedenih odločb ne izhaja.

9. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je bila predmet tožničine obveznosti (kot podjemnika) po dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje obnova meje glede na mejno stanje, določeno že v letu 2004, oziroma ponovna postavitev mejnega znamenja. Sodišče prve stopnje je torej ugotovilo, da je toženec pri tožnici naročil geodetsko storitev označitve meje. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje bi moralo pri presoji tožničinega ravnanja za opravo posla upoštevati določbo 44. člena ZEN, ki posebej ureja postopek označitve meje v naravi, vendar iz izpodbijane sodbe to ne izhaja. Navedena določba je pomembna, ker so iz nje razvidna dela, ki so potrebna za izvršitev naročene geodetske storitve.

10. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (drugi odstavek 458. člena ZPP). Manjka obsežen sklop odločilnih dejstev, ki jih ne sme ugotavljati pritožbeno sodišče samo, ker bi sicer stranki prikrajšalo v njuni pravici do pritožbe.

11. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ob upoštevanju zgoraj navedenih materialnopravnih izhodišč ugotoviti vsa pravno relevantna dejstva, nato pa ponovno odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

13. Na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP je v tem sporu odločala sodnica posameznica.

-------------------------------
¹ S podjemno pogodbo se podjemnik zaveže opraviti določen posel, naročnik pa se zaveže plačati za opravljen posel (619. člen OZ).
² Glede na ugotovljeno dejansko stanje je podjemnik zavlačeval z izvršitvijo posla in ne le z izstavitvijo računa.
³ Podjemnik pravočasno izpolni svojo obveznost, če v določenem roku ali v času, ki je razumno potreben za take posle, posel konča in ga tudi izroči naročniku.
⁴ VS RS sodba II Ips 404/2008 z dne 17. 6. 2010 z dne 17. 6. 2010, VS RS sodba II Ips 784/2005 z dne 27. 3. 2998. Enako izhaja tudi iz VS RS sodba II Ips 619/2006 z dne 8. 1. 2009.

Datum zadnje spremembe:

20.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba I Cp 132/2018
• VSL sodba II Cpg 1217/2015
• VSL sodba I Cp 2612/2010