VSL Sklep II Cp 1725/2017

Jedro

Veljavne določbe ZIZ ne omogočajo tako strogega stališča glede subjektivnega kriterija - nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem terjatev onemogočena ali precej otežena, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje. Glede na to, da ZIZ v drugem odstavku 270. člena kot pogoj določa alternativno (tudi) verjetno nevarnost, da je zaradi toženčevega postopanja uveljavitev terjatve precej otežena, je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik za verjetno izkazati tudi, da toženec s svojim premoženjem razpolaga v taki meri, da še preostalo premoženje ne bi več zadoščalo za njegovo poplačilo, materialnopravno zmotno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke (tožnika) za izdajo začasne odredbe, po kateri se zaradi zavarovanja denarne terjatve tožnika do tožene stranke (toženca) v višini 10.092,00 EUR s pripadki tožencu prepove razpolaganje, odtujevanje in obremenjevanje nepremičnin, ki izhajajo iz izreka sklepa, z veljavnostjo začasne odredbe 30 dni po pravnomočnosti sodbe.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da zaključek sodišča, da upnik ni izkazal verjetnosti, da bo zaradi toženčevega postopanja uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju. Povzema navedbe iz predloga za izdajo začasne odredbe. Tožnik je navedel, da bo zaradi dolžnikovega postopanja uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, saj je toženec takoj po prejemu poziva k poplačilu terjatve pričel z odtujevanjem svojega nepremičnega premoženja. Tožnik je podal navedbe in priložil dokazila za svoje trditve. S preostalim premoženjem toženca, to je parcelo 1 in 2, v skupni vrednosti 254,43 EUR, tožnik ne bo mogel biti poplačan, zato je nevarnost, da bo poplačilo upnika onemogočeno oziroma precej oteženo, izkazana. Na nevarnost odkazuje dejstvo, da je iz zemljiškoknjižnega izpiska za parcelo v A. razvidna obremenitev s hipoteko na podlagi notarskega zapisa sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo hipoteke z dne 19. 4. 2007 za zavarovanje denarne terjatve v višini 150.400,00 EUR. Toženec želi prodati nepremičnino za malenkost višji znesek, kot je znesek hipoteke, s prodajo parcele bo poplačan le hipotekarni upnik, ne pa tudi drugi upniki, vključno s tožnikom. Toženec je zaposlen v svojem s.p.-ju in ima redno blokiran TRR. Očitno posluje slabo in odtujuje pretežni del svojega premoženja. Zoper toženca poteka tudi spor zaradi plačila 22.976,00 EUR pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani VII Pg 1023/2017 in v navedeni zadevi je sodišče ob enakih trditvah in istih dokaznih listinah predlogu tožnika za izdajo začasne odredbe ugodilo. Z zavrnitvijo predloga za izdajo začasne odredbe v tej pravdi bi zato lahko bila kršena ustavna pravica tožnika iz 22. člena Ustave RS. Škoda, ki bi jo toženec utrpel z izdajo začasne odredbe, v primerjavi s škodo, ki jo bo utrpel tožnik v primeru prodaje nepremičnin, je neprimerljivo manjša oziroma neznatna. Predlaga, da sodišče predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v konkretnem primeru tožnik izkazal prvi pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve po 270. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), to je verjetnost obstoja terjatve. Predlog za izdajo začasne odredbe je zavrnilo, ker je zaključilo, da tožnik ni izkazal za verjetne nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega (toženčevega) odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, niti ni izkazal za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo.

5. Pritožbene navedbe tožnika, da je škoda, ki bi jo toženec utrpel z izdajo začasne odredbe, v primerjavi s škodo, ki jo bo utrpel tožnik v primeru prodaje nepremičnin, neprimerljivo manjša, niso relevantne, saj gre v konkretnem primeru za začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve, medtem ko sodišče tehtanje po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ opravi v primeru zavarovanja nedenarne terjatve.

6. Tožnik, ki predlaga začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve, mora glede nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ navesti dejstva in predlagati dokaze, ki kažejo na verjeten obstoj nevarnosti, ki grozi bodoči uresničitvi njegove terjatve (ali pa mora navesti dejstva in predlagati dokaze, ki ga osvobajajo dolžnosti dokazovanja te nevarnosti v primeru, če se sklicuje na tretji odstavek 270. člena ZIZ, to je na neznatno škodo). Veljavne določbe ZIZ ne omogočajo tako strogega stališča glede subjektivnega kriterija - nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem terjatev onemogočena ali precej otežena, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Sodišče je namreč navedlo, da bi moral tožnik za verjetno izkazati tudi, da toženec s svojim premoženjem razpolaga v taki meri, da še preostalo premoženje ne bi več zadoščalo za njegovo poplačilo. Glede na to, da ZIZ v drugem odstavku 270. člena kot pogoj določa alternativno (tudi) verjetno nevarnost, da je zaradi toženčevega postopanja uveljavitev terjatve precej otežena, je navedeno stališče sodišča prve stopnje materialnopravno zmotno. Tožnik navaja, da je postavil trditve, da bo zaradi dolžnikovega postopanja uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena zato, ker je toženec takoj po pozivu k poplačilu terjatve pričel z odtujevanjem svojega nepremičnega premoženja. V zvezi s tem je podal natančnejše navedbe in predložil tudi dokaze, česar pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo, do navedb se ni opredelilo in dokazov ni ocenilo, zaradi prestrogega stališča glede subjektivnega kriterija.

7. Ob povedanem se pritožba tožnika izkaže za utemeljeno. Glede na značilnosti postopka zavarovanja (predviden ugovor v primeru ugoditve predlogu za izdajo začasne odredbe) je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena zakona o pravdnem postopku, ZPP). V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno presodi, ali so podani pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe s stopnjo verjetnosti, pri čemer je standard verjetnosti podan, če je argumentov, ki govorijo za nek sklep, več kot nasprotnih argumentov.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

20.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 1691/2017
• VSL Sklep I Cp 2904/2017
• VSM sklep I Cp 1266/2015