<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep Cst 331/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:CST.331.2017
Evidenčna številka:VSL00000118
Datum odločbe:07.06.2017
Senat, sodnik posameznik:Milojka Fatur Jesenko (preds.), Lidija Leskošek Nikolič (poroč.), Valerija Jelen Kosi
Področje:PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
Institut:postopek poenostavljene prisilne poravnave - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - novela ZFPPIPP-G - posodobljen seznam terjatev - pravni temelj terjatve - zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave - vloga sodišča - odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave - povezane družbe - izpodbijanje potrjene prisilne poravnave

Jedro

Po uveljavitvi novele ZFPPIPP-G, ki se uporablja za postopke, ki se uvedejo po 25. aprilu 2016, mora dolžnik v enem mesecu po začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave sodišču predložiti posodobljeni seznam terjatev, za katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, ki za vsako terjatev vključuje identifikacijske podatke o upniku, višini njegove terjatve in pravnem temelju njenega nastanka in navedbo, ali ima upnik v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali ožje povezane osebe ter je izdelan po stanju na dan začetka postopka prisilne poravnave in njegovo izjavo, da posodobljeni seznam terjatev resnično in pošteno prikazuje stanje navadnih terjatev upnikov ob začetku postopka prisilne poravnave, ki mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa. Posodobljeni seznam terjatev mora sodišče objaviti v treh delovnih dneh po njegovi predložitvi. Pritožba utemeljeno opozarja, da posodobljeni seznam navadnih terjatev upnikov, ki ga je predložil dolžnik in ki je bil objavljen dne 20. 2. 2017, ne vsebuje podatkov o pravnem temelju nastanka vseh navadnih terjatev upnikov. Navedeni podatek je v postopku poenostavljene prisilne poravnave obligatoren, kar pomeni, da glasovanja o poenostavljeni prisilni poravnavi na podlagi posodobljenega seznama terjatev, ki ne vsebuje vseh podatkov iz četrtega odstavka 221d. člena ZFPPIPP, ni mogoče dopustiti.

Podatki o pravnem temelju terjatev vseh upnikov, navedenih v posodobljenem seznamu, so pomembni zlasti z vidika varstva njihovih pravnih položajev. Sodišče namreč v postopku poenostavljene prisilne poravnave ne preizkuša, ali podatki o posameznih terjatvah v posodobljenem seznamu terjatev resnično in pošteno prikazujejo stanje navadnih terjatev upnikov ob začetku postopka prisilne poravnave. Vloga sodišča je po vložitvi zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave omejena zgolj na preizkus, ali so zahtevi priložene predpisane listine (drugi odstavek 221.f člena ZFPPIPP) in ali je zahteva vložena v predpisanem zakonskem roku, ali je dosežena večina za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave ter ali so predložene vse listine. Ker je kontrolna funkcija sodišča v postopku poenostavljene prisilne poravnave (praviloma) omejena zgolj na formalni preizkus zahteve, mora zato biti dana upnikom možnost vsebinske kontrole predlagane poenostavljene prisilne poravnave.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom potrdilo poenostavljeno prisilno poravnavo z vsebino, kot je navedena v izreku izpodbijanega sklepa.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil upnik, smiselno iz vseh razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 121. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da dolžnikov predlog za potrditev poenostavljene prisilne poravnave zavrne, oziroma podrejeno, da postopek vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je potrdilo poenostavljeno prisilno poravnavo na podlagi zaključka, da so bili izpolnjeni pogoji iz 221.g člena ZFPPIPP, in sicer, da je bila zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave vložena v roku iz prvega odstavka 221.f člena ZFPPIPP in da je bila dosežena večina, potrebna za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave.

6. Po uveljavitvi novele ZFPPIPP-G, ki se uporablja za postopke, ki se uvedejo po 25. aprilu 2016 (Uradni list RS, št. 27/16) mora dolžnik v enem mesecu po začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave sodišču predložiti posodobljeni seznam terjatev, za katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, ki za vsako terjatev vključuje identifikacijske podatke o upniku, višini njegove terjatve in pravnem temelju njenega nastanka in navedbo, ali ima upnik v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po 525. členu ZGD-1 ali ožje povezane osebe ter je izdelan po stanju na dan začetka postopka prisilne poravnave in njegovo izjavo, da posodobljeni seznam terjatev resnično in pošteno prikazuje stanje navadnih terjatev upnikov ob začetku postopka prisilne poravnave, ki mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa. Posodobljeni seznam terjatev mora sodišče objaviti v treh delovnih dneh po njegovi predložitvi. Pritožba utemeljeno opozarja, da posodobljeni seznam navadnih terjatev upnikov, ki ga je predložil dolžnik in ki je bil objavljen dne 20. 2. 2017 (št. p.d. 15), ne vsebuje podatkov o pravnem temelju nastanka vseh navadnih terjatev upnikov. Navedeni podatek je v postopku poenostavljene prisilne poravnave obligatoren, kar pomeni, da glasovanja o poenostavljeni prisilni poravnavi na podlagi posodobljenega seznama terjatev, ki ne vsebuje vseh podatkov iz četrtega odstavka 221d. člena ZFPPIPP, ni mogoče dopustiti.

7. Podatki o pravnem temelju terjatev vseh upnikov, navedenih v posodobljenem seznamu, so pomembni zlasti z vidika varstva njihovih pravnih položajev. Sodišče namreč v postopku poenostavljene prisilne poravnave ne preizkuša, ali podatki o posameznih terjatvah v posodobljenem seznamu terjatev resnično in pošteno prikazujejo stanje navadnih terjatev upnikov ob začetku postopka prisilne poravnave. Vloga sodišča je po vložitvi zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave omejena zgolj na preizkus, ali so zahtevi priložene predpisane listine (drugi odstavek 121.f člena ZFPPIPP) in ali je zahteva vložena v predpisanem zakonskem roku, ali je dosežena večina za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave ter ali so predložene vse listine. Ker je kontrolna funkcija sodišča v postopku poenostavljene prisilne poravnave (praviloma) omejena zgolj na formalni preizkus zahteve, mora zato biti dana upnikom možnost vsebinske kontrole predlagane poenostavljene prisilne poravnave.

8. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem naj postopa v skladu s sedmim odstavkom 227.d člena ZFPPIPP.

9. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje preizkusi tudi pritožbene ugovore, da sta dolžnik in upnik z najvišjo terjatvijo T. d.o.o. povezani družbi, ker imata istega družbenika. Četrti odstavek 200. člena ZFPPIPP posameznemu upniku prepoveduje glasovati o prisilni poravnavi, če ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1 ali položaj ožje povezane osebe. Koncept povezanih družb po 527. člena ZGD-1 sicer temelji na vključenosti ene družbe v drugo, t.j. povezane so družbe, ki so med seboj v razmerju mati-hči. Sestrske družbe (t.j. družbe, ki imajo istega prevladujočega lastnika) šteje za povezane družbe le, če tvorijo koncern, ki ga sestavlja ena obvladujoča in ena ali več odvisnih družb, povezanih pod enotnim vodstvom obvladujoče družbe (530. člen ZGD-1). Če bi torej v obravnavanem primeru bila 100% lastnica dolžnika in upnika ista pravna oseba, bi bile vse udeležene družbe predvidoma povezane kot koncernske družbe. Zato je treba odgovoriti na vprašanji; ali gre za smiselno enako vsebino oz. povezanost, če družbi obvladuje ista fizična oseba, in če, ali to upravičuje enako obravnavo smiselno enakih pravnih položajev, ali pa je imel zakonodajalec že v osnovi namen izključiti iz pojma povezanih družb takšne primere, kot je obravnavani. V tem oziru bi bil v pomoč tudi primerjalnopravni pregled razvoja nemške pravne teorije in sodne prakse, ki temelji na enakih zakonskih določilih o povezanih družbah (glej Pojav povezanih družb, mag. Niko Abrahamsberg, Podjetje in delo 8/2005).

10. Tudi, če sodišče prve stopnje upnika in dolžnika ne bo štelo kot povezani družbi v smislu 527. člena ZGD-1, pa je okoliščina, da imata tako (največji) upnik dolžnika in dolžnik istega lastnika, sama po sebi kontaminirajoča. Pritožnik je po oceni višjega sodišča že z navedbo dejstev, da zgolj terjatev tega upnika, katerega 100% lastnik je tudi 100% dolžnikov lastnik, dosega 56% vseh navadnih terjatev, utemeljil razlog za sum, da bi lahko takšna poenostavljena prisilna poravnava pomenila izigravanje določb ZFPPIPP zaradi zasledovanja drugačnih ciljev, kot jih predvideva zakon. Četudi načeloma velja, da lahko upnik s pritožbo proti sklepu o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave izpodbija odločitev sodišča samo zaradi razloga, da je sodišče zmotno presodilo predpostavke za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, določene v 221.g členu ZFPPIPP in da morebitne druge razloge proti potrditvi poenostavljene prisilne poravnave lahko upnik uveljavlja le s tožbo za izpodbijanje potrjene poenostavljene prisilne poravnave po 219. do 221. členu ZFPPIPP (primerjaj dr. Nina Plavšak, Poenostavljena prisilna poravnava, Pravna praksa, 2013, št. 23), pa je navedeno stališče v sodni praksi že preseženo (VSL Cst 796/2016). Na morebitne zlorabe postopka poenostavljene prisilne poravnave s strani predlagatelja lahko upniki opozarjajo že v samem postopku poenostavljene prisilne poravnave, in je sodišče njihove trditve, če so ustrezno podprte z argumenti, dolžno preizkusiti. S tem namenom lahko sodišče od predlagatelja zahteva vse podatke o nastanku, dejanski in pravni podlagi terjatve upnika, ki glede na zatrjevane konkretne okoliščine primera vzbuja utemeljene razloge za sum, da bi utegnila biti fiktivna. Seveda bo takšen preizkus sodišča samo preizkus na prvi pogled (prima facie), z ugotavljanjem obstoja in utemeljenosti upnikove terjatve se sodišče, ki vodi postopek zaradi insolventnosti, pač ne ukvarja. Ti podatki pa bodo lahko drugim upnikom nudili primerno podlago za sprejem odločitve o vložitvi morebitne tožbe po 219. členu ZFPPIPP.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 200, 200/4, 219, 221d, 221d/4, 221d/7, 221f, 221f/1, 221f/2, 221g
Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 527, 530

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
15.09.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEwMzAz