VSL Sodba II Cp 126/2017

Jedro

Ker za vzpostavitev zveze med nastalimi poškodbami tožnikove nepremičnine in tresljaji ob gradnji soseske zaradi zabijanja pilotov zadošča prag verjetnosti, ki presega 50%, je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenskega mnenja utemeljeno ugotovilo obstoj vzročne zveze med poškodbami v mansardnem stanovanju (pokanje knauf plošč), pritličnim stanovanjem (zidne razpoke) in otežkočenim zapiranjem vrat ter tresljaji zaradi zabijanja pilotov v času gradnje soseske.

Predmet dokazovanja z izvedencem niso le abstraktna pravila stroke, znanosti, temveč tudi izkušenj, ki so tako kot splošne življenjske izkušnje in splošno znana pravila znanosti, nujna za povezavo konkretnih dejstev v določen dokazni zaključek o pravno pomembnem dejstvu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem ugodilnem delu (I. in III. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sta dolžni kriti vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 4.161,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe v roku 15 dni (I. točka izreka). Kar je tožeča stranka zahtevala več, je zavrnilo (II. točka izreka) ter odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 1.135,12 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje tožena stranka iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa sodbo v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje je pri presoji materialne škode v celoti sledilo izvedenskemu mnenju. Tožena stranka je na navedeno izvedeniško mnenje podala pripombe, ki jih pa sodišče ni upoštevalo, prav tako nanje izvedenec ni podal odgovora. Med drugim je izvedencu očitala, da izvedenskega mnenja nikakor ne more utemeljiti na osnovi lastnih izkušenj, pri čemer izvedenec v izvedenskem mnenju niti v dopolnitvi mnenja ni pojasnil, v katerem območju barjanskih tal so bili ti piloti zabijani v tla ter koliko so bili objekti, na katerih je pri lastnem zaznavanju opazil posledice, oddaljeni od same gradnje. Navedene ugotovitve izvedenca ne temeljijo na nobenih posebnih znanstvenih ugotovitvah oziroma meritvah, ampak gre zgolj za sklepanje izvedenca na podlagi lastnih izkušenj, pri čemer pa glede na pomanjkljivost informacij, ugotovitev izvedenca ni mogoče preiskusiti. Navedena sklepanja izvedenca so torej zmotna in se jih nikakor ne da preiskusiti, saj je splošno znano, da sestava tal ni povsod enaka, prav tako ni poznana uporabljena zabijalna sila. Nadalje izvedenec ugotavlja, da vse poškodbe, ki jih je zatrjevala tožeča stranka niso nastale zaradi posledic gradnje soseske ..., ampak zaradi slabe gradnje. Poudariti je treba, da pri poškodbah, ki so po oceni izvedenca nastale zaradi gradnje in jih je prvostopenjsko sodišče priznalo v izpodbijani sodbi, izvedenec dopušča tudi drugačno razlago oziroma druge vzroke za nastale poškodbe. Tako pri ugotovitvah razpok v zidnem ometu in razpok na stenskih ploščicah kopalnice navaja, da dopušča možnost, da bi lahko razpoke nastale tudi zaradi drugih vzrokov. Glede ugotavljanja poškodb zaradi pokanja knauf plošč, razpok na stikih plošč, predvsem v vogalih navaja, da pokanje knauf plošč, razpok na stikih plošč, predvsem v vogalih, nastane zaradi delovanja samih plošč, zaradi delovanja lesenega ostrešja, nestrokovne izvedbe ali zunanjih vplivov, kot so potresi, tresljaji. Izvedenec torej navaja več vzrokov, zaradi katerih bi lahko nastale poškodbe, pri čemer so tresljaji zgolj eden od možnih. Izvedenec tako pri upoštevanju posledic oziroma škode v pritličnem in mansardnem stanovanju ni upošteval, da je hiša v zelo slabem stanju, dotrajana, grajena samograditeljsko in na tak način tudi vzdrževana. Razpoke v mansardnem stanovanju bi lahko nastale zaradi slabo bandažiranih stikov in pa premikov talne konstrukcije (lesena konstrukcija) ali nekvalitetne gradnje. Izvedenec navaja, da bi razpoke lahko nastale zaradi zabijanja zagatnic, ne izključi pa tudi drugih možnosti (potres, promet težkih tovornjakov ob gradnji ceste, nekvalitetna gradnja). Enako velja za razpoke v kopalnici. Prav tako otežkočeno zaklepanje vrat ne more biti posledica tresljajev, saj bi ob pravilni in kvalitetni vgradnji vrata morala ostati na svojem mestu. Sodišče prve stopnje ne bi smelo slediti izvedenskemu mnenju, saj bi moral izvedenec podati jasno mnenje, ne pa zaključke, ki izhajajo iz njegovih zaznavanj na povsem drugih objektih oziroma situacijah, pri čemer dopušča možnost, da so poškodbe nastale zaradi drugih dejavnikov. Nadalje se izvedenec niti sodišče v sodbi ni opredelilo do navedb tožene stranke, da se je v času gradnje izvajala tudi povezovalna cesta med Cesto X in Cesto Y. Glede na to bi bilo potrebno ugotoviti, ali so določene poškodbe nastale zaradi vožnje težkih tovornjakov mimo objekta tožnika. Ker sodišče tega ni ugotovilo, je dejansko stanje nepopolno ugotovilo. Ker izvedenec na pripombe tožene stranke ni odgovoril, bi sodišče moralo angažirati drugega izvedenca, kot je predlagala tožena stranka. Prav tako je sodišče pri odločanju povsem zanemarilo dokazni predlog tožene stranke, in sicer gradbeno dovoljenje Upravne enote L., iz katerega jasno izhaja, da objekt tožeče stranke ni določen kot zemljišče v vplivnem območju, zaradi česar tožeča stranka ni bila stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Iz navedenega dovoljenja izhaja, da vplivov na povzročitev deformacij na sosednjih objektih, večjih od dopustne ravni, ni. Sodbe ni mogoče preizkusiti.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeni očitek, ki izpodbija izvedensko mnenje sodnega izvedenca gradbene stroke A. A., ki je mnenje o tem, ali je materialna škoda na tožnikovi nepremičnini in v kakšni višini, nastala zaradi posledic gradnje soseske ... v času od februarja 2013 do maja 2013 zaradi prevoza težke mehanizacije in strojnega zabijanja 300 železnih pilotov 12 m globoko, izdelal na osnovi lastnih izkušenj pri zabijanju pilotov na barjanskih tleh in opazovanju posledic zabijanja na sosednjih objektih, ni utemeljen. Predmet dokazovanja z izvedencem namreč, kot zmotno meni pritožba, niso le abstraktna pravila stroke, znanosti, temveč tudi izkušenj¹, ki so tako kot splošne življenjske izkušnje in splošno znana pravila znanosti, nujna za povezavo konkretnih dejstev v določen dokazni zaključek o pravno pomembnem dejstvu. Zato ne drži očitek pritožbe, da je mnenje izvedenca podano na podlagi lastnih izkušenj, zmotno, nestrokovno in nepreverljivo.

6. Kadar vzroka škodnega dogodka ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, kot v konkretnem primeru, se uporablja merilo mejnega praga zadostne verjetnosti², to je prag verjetnosti, ki presega 50%. Upoštevaje merilo mejnega praga verjetnosti je tako sodišče prve stopnje na podlagi podanega mnenja izvedenca, ki je glede določenih poškodb sicer dopustil možnost, da bi jih poleg tresljajev zaradi zabijanja pilotov pri gradnji soseske, lahko povzročil tudi kakšen drug vzrok, pripisal pa jih je tresljajem v času gradnje, utemeljeno zaključilo, da vzrok za nastanek teh poškodb predstavljajo tresljaji v času gradnje soseske ... Poleg tega je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da je nemožnost ugotavljanja izključnega vzroka navedenih poškodb povzročila tožena stranka, ki ob sestavi poročila o pregledu tožnikovega objekta pred začetkom gradnje, notranjosti objekta ni pregledala, temveč zgolj zunanjost, prav tako ni ogleda objekta opravila po opozorilih tožnika.

7. Pritožbena navedba, da je objekt v zelo slabem stanju, dotrajan in slabo vzdrževan, ni utemeljena, saj izvedenec navedenega ni ugotovil, nasprotno, v svoji dopolnitvi mnenja je izrecno navedel, da nikjer ni ugotovil, da bi bila tožnikova nepremičnina slabo grajena. Da vzrok za nastale poškodbe predstavlja gradnja Ceste X. in Ceste Y, izvedenec kot vzroka nastanka poškodb ni navedel, medtem ko je druge možne vzroke v svojem mnenju izrecno navedel (stran 4 mnenja). Ker za vzpostavitev zveze med nastalimi poškodbami tožnikove nepremičnine in tresljaji ob gradnji soseske zaradi zabijanja pilotov, kot že rečeno, zadošča prag verjetnosti, ki presega 50%, je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenskega mnenja, ki je bilo izdelano jasno in strokovno, utemeljeno ugotovilo obstoj vzročne zveze med poškodbami v mansardnem stanovanju (pokanje knauf plošč), pritličnim stanovanjem (zidne razpoke) in otežkočenim zapiranjem vrat ter tresljaji zaradi zabijanja pilotov v času gradnje soseske ... Pritožbeni očitek o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja tako ni utemeljen.

8. Pritožbeni očitek, da sodni izvedenec na pripombe tožene stranke ni odgovoril, niso utemeljene. Izvedensko mnenje sodnega izvedenca z dopolnitvijo je, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, jasno in popolno. Zgolj nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem pa ne predstavlja razloga za postavitev novega izvedenca (254. člen ZPP). Zato so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje postaviti drugega izvedenca, neutemeljene.

9. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zanemarilo gradbeno dovoljenje tožene stranke, iz katerega izhaja, da objekt tožeče stranke ni določen kot zemljišče v vplivnem območju gradbišča, ni utemeljen, saj je izvedenec v dopolnitvi mnenja navedel, da sama širina vplivnega območja ne pomeni, da pri izvedbi ne pride do odstopanj, saj je meja vplivnega območja gradbišča dejansko odvisna od vrste in same gradnje okoliških objektov, geološke sestave tal, globine zabijanja pilotov in uporabljene zabijalne sile, torej dejanska oddaljenost od gradbišča, ni ključna za izključitev možnosti nastanka škode.

10. Pritožbeni očitek, da izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ni utemeljen, saj ima sodba sodišča jasne in popolne razloge o odločilnih dejstvih, med katerimi ni nasprotij.

11. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

12. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, stroški odgovora na pritožbo pa niso prispevali k hitrejši rešitvi zadeve, je pritožbeno sodišče odločilo, da sta pravdni stranki dolžni kriti vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP, prvi odstavek 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

-------------------------------
¹ J. Zobec: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, stran 475
² N. Plavšak: Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, stran 731

Datum zadnje spremembe:

14.09.2017

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba II U 293/2020-8
• VSL sodba in sklep II Cp 624/99
• VSL sodba I Cp 379/2001