VSL Sodba II Cp 618/2017

Jedro

Vpis v register upravnikov ima zgolj deklaratorno (publicitetno) naravo in kot tak neobstoja veljavne pogodbe o upravljanju (sklenjene med etažnimi lastniki in upravnikom) ne more nadomestiti. Enaka ugotovitev velja tudi za pritožničino sklicevanje na potrdilo upravnega organa MOL (o tem da naj bi bila sama upravnik stavbe).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 6. 12. 2016 odločilo:

- da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 168994/2015 z dne 4. 1. 2016 razveljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izreka ter da se tožbeni zahtevek zavrne (I. točka izreka),

- da je dolžna tožnica toženki v 8-ih dneh od prejema sodbe plačati stroške postopka v znesku 218,86 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov po ZPP pritožuje tožnica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku (s stroškovno posledico), podredno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Poudarja, da naj bi bila odločitev protispisna in nepravilna. Iz njenih navedb in dokazil naj bi bila razvidna protispisnost, sploh v točki 4, 6, 11 in 13 obrazložitve. Ne drži, da je V. d.o.o. prejemala in plačevala stroške, ki jih razdeljene na toženko s strani tožnice kot upravnika stavbe 1 sama vtožuje. Prav tako ne drži, da ni predložila računov dobaviteljev in izkazala, da jih je prejemala in plačevala za naročnike (kot etažne lastnike stavbe) iz svojega poslovnega računa. Priložila naj bi jih k vsakokratnemu vtoževanemu razdelilniku stroškov in jih materialnopravno obrazložila že v dopolnitvi tožbe. V nadaljevanju pritožnica navaja, kaj je vložila med dokazila. Ne drži, da z delom stavbe ne upravlja več ravno s 1. 9. 2014. Zakaj bi po obrazložitvi sodišča prihajala v protislovje, ko dokazuje in pojasnjuje svojo aktivno legitimacijo tudi s predložitvijo potrdila upravnega organa Mestne občine Ljubljana, da je tudi na dan 27. 3. 2016 upravnik stavbe 1, slednje ni obrazložilo. Prav tako sodišče ne pojasni, na katera dejstva je oprlo odločitev, da del navedene upravniške pogodbe iz leta 2007 za del stavbe od 1. 9. 2014 ne velja več in da toženki zato ni potrebno plačati vtoževane obveznosti. Datum podpisa pogodbe z V. d.o.o. s strani etažnih lastnikov dela stavbe na vhodu B. 1 ne pomeni prenehanja upravniške pogodbe s tožnico iz leta 2007. Pogodba sklenjena s tožnico v letu 2007 namreč vsebuje določbo glede trimesečnega odpovednega roka, sprejetega kot prilagoditvenega roka za dokončanje naročila. Zato se ne more preizkusiti, kateri (začetni) rok ali pogoj je sodišče vzelo za presojo prenehanje učinkovitosti dela stare pogodbe o upravljanju iz leta 2007.

3. Toženka je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR - prvi odstavek 443. člena ZPP¹ ). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi njihove bagatelnosti racionalizirajo (reducirajo) posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. Tako se lahko sodba v takšnem sporu izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.² Slednje pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati oziroma je s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje (neizpodbojno) izhodišče tudi za pritožbeno odločitev (razen če bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava - drugi odstavek 458. člena ZPP).

6. V čem naj bi bila protispisnost ugotovitev sodišča prve stopnje, in sicer (sploh) v točkah 4, 6, 11 in 13 obrazložitve izpodbijane sodbe, ni (po)jasn(jen)o.³ Ker omenjeno sodišče svojega zaključka o neobstoju s strani tožnice zatrjevanega pogodbenega temelja ne utemeljuje s plačevanjem stroškov s strani družbe V. d.o.o. oziroma podpisom pogodbe o upravljanju etažnih lastnikov z omenjeno družbo (glej 11. - 15. točko obrazložitve izpodbijane sodbe), je vso v tem oziru podano pritožbeno oporekanje (pojasnjevanje) nebistveno. Glede na to, da ima (kot je to v 14. točki obrazložitve izpodbijane sodbe pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje⁴ ) vpis v register upravnikov zgolj deklaratorno (publicitetno⁵ ) naravo in da kot tak neobstoja veljavne pogodbe o upravljanju (sklenjene med etažnimi lastniki in upravnikom) ne more nadomestiti, enaka ugotovitev velja tudi za pritožničino sklicevanje na potrdilo upravnega organa MOL (o tem da naj bi bila sama upravnik stavbe 1). Neutemeljeno je nadalje njeno navajanje, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, na katero dejstvo, naj bi oprlo odločitev, da del upravniške pogodbe iz leta 2007 od 1. 9. 2014 ne velja več. Sodišče prve stopnje namreč nikjer ne ugotavlja, da naj bi pogodbeni temelj (dne 1. 9. 2014) prenehal veljati, ampak (ob sklicevanju na določbo drugega odstavka 53. člena v zvezi s prvim odstavkom 25. člena SZ-1⁶ ) da le-ta⁷ sploh ni veljavno nastal.⁸ Z ozirom na to pa je brezpredmeten tudi očitek, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja, kateri (začetni) rok ali pogoj je sodišče prve stopnje vzelo za presojo prenehanja učinkovitosti dela stare pogodbe o upravljanju iz leta 2007.⁹

7. Neutemeljeno je nadalje pritožbeno sklicevanje na predloženi razdelilnik stroškov (z računi dobaviteljev), s katerim naj bi bila izkazana tožničina založena denarna sredstva za obveznosti etažnih lastnikov B. 1 in 2, Ljubljana. Sodišče prve stopnje v 17. točki obrazložitve pojasnjuje (in pritožba tem zaključkom jasno/ustrezno ne oporeka), da tožnica v zvezi z zatrjevanim obogatitvenim zahtevkom že samih (v smislu 190. člena OZ¹⁰ potrebnih) trditev,¹¹ ki se nanašajo na nastanek obogatitve (prikrajšanja),¹² ni podala.¹³ Izostanka ustreznih (to je jasnih in konkretnih) trditev pa niti predložitev dokazov (oziroma sklicevanje nanje) ne more nadomestiti.

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP). Zaradi neuspeha s pritožbo tožnica sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tudi toženka sama krije svoje z vložitvijo odgovora na pritožbo nastale stroške, saj v njem podane navedbe k predmetni odločitvi niso v ničemer prispevale (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
² Na kar je sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijane odločbe pravdni stranki tudi opozorilo.
³ Sploh ker sodišče prve stopnje v 4. točki pojasnjuje naravo spora majhne vrednosti, v 6. točki ugotavlja (zgolj), da ni prišlo do sklenitve sodne poravnave, v 11. točki pa ob sklicevanju na relevantne zakonske določbe opredeljuje pravno naravo določitve upravnika in pojasnjuje, kdaj je pogodba o upravljanju sklenjena.
⁴ Kakšno protislovje naj bi ji slednje v zvezi s tem (neobrazloženo) očitalo, ni (po)jasn(jen)o.
⁵ Glej VS RS sodba X Ips 80/2011 z dne 30. 8. 2012.
⁶ Stanovanjski zakon, Uradni list RS, št. 69/2003, s kasnejšimi spremembami.
⁷ Glej razloge podane v točkah 11. - 15. obrazložitve izpodbijane sodbe.
⁸ Prav tako, da lastniki samo enega vhoda ne morejo samostojno odločati o upravljanju svojega vhoda, saj del stavbe ne predstavlja samostojne upravljalske enote (glej tudi VSL sklepa I Cpg 1531/2014 z dne 5. 11. 2014 in I Cp 3025/2015 z dne 25. 1. 2016). V skladu s tem je pritožbeno sklicevanje na "del upravniške pogodbe za del stavbe" samo za sebe neprepričljivo.
⁹ Kot tudi omenjanje, da naj bi za omenjeno pogodbo veljal trimesečni odpovedni rok.
¹⁰ Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami.
¹¹ In sicer koliko stroškov je posamezni mesec iz svojih sredstev plačala posameznemu dobavitelju in kolikšen del teh stroškov je odpadel na toženko.
¹² Takšne trditve bi morala v skladu 451. členom ZPP podati že v dopolnitvi tožbe.
¹³ Zaradi česar je pritožbeno pojasnjevanje o zalaganju izdatkov iz razloga, da ni prišlo do motenosti s preskrbo (ki je tudi sicer novo - prvi odstavek 337. člen ZPP), brezpredmetno.

Datum zadnje spremembe:

30.08.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba II Cpg 678/2021
• VSL sodba I Cpg 255/2013
• VSL Sodba I Cp 615/2017