VSL Sklep I Cpg 1143/2016

Jedro

Tožeča stranka je del tožbenega zahtevka v znesku 6.080,04 EUR umaknila zaradi neutemeljenosti, del pa zato, ker je tožena stranka po vložitvi tožbe izpolnila tožbeni zahtevek. Zato ni mogoče šteti, da je v tej pravdi uspela s celotnim vtoževanim zneskom v višini 10.535,68 EUR, ampak z zneskom, ki predstavlja razliko do 6.080,04 EUR, to je v znesku 4.455,46 EUR. Ker je po vložitvi tožbe (oziroma po ugovoru) ta znesek tožena stranka tožeči poravnala, ta pa je umaknila tožbo še pred razpisom naroka za glavno obravnavo, količnik za odmero takse od tega zneska po tarifni številki 1112 ZST-1 znaša 1.

Skladno z določilom 37. člena ZST-1, upoštevajoč določilo prvega odstavka 36. člena istega zakona pa je tožeča stranka upravičena do povrnitve določenega dela plačane sodne takse (t.j. 2 x 153,00 EUR), saj je tožbo umaknila pred razpisom naroka za glavno obravnavo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se prvostopenjski sklep v izpodbijani II. točki izreka delno spremeni tako, da se zahtevek tožeče stranke na povrnitev stroškov postopka nad zneskom 80,00 EUR zavrne.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se prvostopenjski sklep v nespremenjenem delu II. točke izreka potrdi.

III. Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh od prejema tega sklepa povrniti toženi stranki njene stroške pritožbenega postopka v znesku 17,00 EUR, v primeru zamude pa plačati tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 159098/2015 z dne 17. 12. 2015 razveljavilo tudi 1. in 3. točki izreka ter postopek ustavilo (I. točka izreka). Hkrati je odločilo, da mora tožena stranka v 15 dneh od prejema tega sklepa povrniti tožeči stranki njene stroške postopka v znesku 459,00 EUR, v primeru zamude pa plačati tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila (II. točka izreka).

2. Proti stroškovni odločitvi (II. točka izreka sklepa) se je tožeča stranka pravočasno pritožila. V pritožbi je med drugim navedla, da se je predmetni postopek končal z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo. Zato bi moralo sodišče prve stopnje pri stroškovni odločitvi upoštevati tarifno številko 1112 Zakona o sodnih taksah (Ur. list RS, št. 37/2008 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZST-1), po kateri količnik za odmero takse po 16. člena ZST-1 znaša 1. S predlogom za izvršbo je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala plačilo 10.535,86 EUR. Med postopkom pa je tožbeni zahtevek kar dvakrat skrčila. Za znesek v višini 6.080,04 EUR ga je umaknila zaradi neutemeljenosti, kot je navedla v v logi z dne z dne 28. 5. 2016, v preostalem delu pa zato, ker je preostali del zneska tožena stranka tožeči poravnala. Zato je po pritožbenem stališču tožeča stranka tista, ki bi morala toženi stranki povrniti ustrezen del pravdnih stroškov, saj je v pravdi uspela le z 42,3 % tožbenega zahtevka.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Drži pritožbena navedba, da je tožeča stranka del tožbenega zahtevka v znesku 6.080,04 EUR umaknila zaradi neutemeljenosti, del pa zato, ker je tožena stranka po vložitvi tožbe izpolnila tožbeni zahtevek. Zato ni mogoče šteti, da je v tej pravdi tožeča stranka uspela s celotnim vtoževanim zneskom v višini 10.535,68 EUR, ampak z zneskom, ki predstavlja razliko do 6.080,04 EUR, to je v znesku 4.455,46 EUR. Samo za ta znesek je mogoče šteti, da je bil tožbeni zahtevek utemeljen.

5. Ker je po vložitvi tožbe (oziroma po ugovoru) ta znesek tožena stranka tožeči poravnala, ta pa je umaknila tožbo še pred razpisom naroka za glavno obravnavo, količnik za odmero takse od tega zneska po tarifni številki 1112 ZST-1 znaša 1 (1K). Po 16. členu ZST- 1 pa taksa s količnikom 1 od vrednosti 4.455,46 EUR znaša 80,00 EUR. Celotna taksa v predmetnem sporu, ki utemeljeno bremeni toženo stranko, tako znaša 80,00 EUR. To so torej stroški, ki jih mora tožena stranka na podlagi določila 158. člena ZPP povrniti tožeči stranki.

6. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je toženi stranki naložilo v plačilo vse pravdne stroške tožeče stranke (v znesku 459,00 EUR), povezane s sodno takso, ki jo je bila plačala v tem postopku. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijano II. točko izreka spremenilo tako, kot je razvidno iz I. točke izreka tega sklepa (tretji odstavek 365. člena ZPP).

7. Skladno z določilom 37. člena ZST-1, upoštevajoč določilo prvega odstavka 36. člena istega zakona pa je tožeča stranka upravičena do povrnitve določenega dela plačane sodne takse (t.j. 2 x 153,00 EUR), saj je tožbo umaknila pred razpisom naroka za glavno obravnavo.

8. Pritožbeno stališče, da je tožnica uspela v tej pravdi le s 42,3 % svojega tožbenega zahtevka, zaradi česar je toženi stranki dolžna povrniti njene pravdne stroške, bi bilo morda pomembno le, če bi toženi stranki nastali kakršni koli pravdni stroški, do povrnitve katerih bi bila upravičena (npr. zaradi zastopanja po odvetniku, zaradi plačila sodne takse ...). Ti ji pa niso nastali.

9. V pritožbenem postopku je bila torej tožeča stranka delno uspešna. Stroški, ki jih je imela v zvezi z vloženo pritožbo, predstavljajo sodno takso v znesku 20,60 EUR. Ker je v pritožbi uspela z zneskom 379,00 EUR, ji mora tožeča stranka povrniti sorazmeren del plačane sodne takse za pritožbo, in sicer v znesku 17,00 EUR. Če tega ne bo storila v 15 dneh od prejema tega sklepa, pa bo morala plačati tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

Datum zadnje spremembe:

23.08.2017

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep II Cpg 119/2020
• VSL Sklep II Cp 391/2020
• VSL sklep I Cp 1110/2012