<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cpg 449/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CPG.449.2017
Evidenčna številka:VSL00000117
Datum odločbe:17.05.2017
Senat, sodnik posameznik:Lidija Leskošek Nikolič
Področje:SODNE TAKSE
Institut:predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pravna oseba - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - bilančna izguba - trditveno in dokazno breme - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - obstoj premoženja - trditveno breme glede nezmožnosti vnovčenja premoženja - nedovoljene pritožbene novote

Jedro

V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse in zakaj ne. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na njej. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje nosilnim razlogom sodišča prve stopnje o tem, da tožena stranka ni izkazala, da plačila sodne takse za postopek s pritožbo ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku (621,00 EUR) brez ogrožanja svoje dejavnosti, saj ni pojasnila, zakaj za plačilo sodne takse ne more uspešno unovčiti svojih zalog ter (dela) opredmetenih in neopredmetenih sredstev, pri čemer je imela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev tudi prilive na transakcijskem računu, ki v času odločanja ni bil blokiran.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke z dne 21. 3. 2017 za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za pritožbeni postopek.

2. Zoper sklep se v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in toženo stranko v celoti ali delno oprosti plačila sodne takse za redna pravna sredstva. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in odloži plačilo zadevne takse do izdaje končne odločbe v predmetni zadevi oziroma da toženi stranki dovoli obročno plačilo sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z 11. členom Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08 s spremembami, ZST-1) lahko sodišče stranko oprosti plačila taks, ji dovoli odlog plačila ali obročno plačevanje taks. Za primere, ko je taksni zavezanec pravna oseba, so pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo določeni v 4. in 5. odstavku navedenega člena ZST-1. Po 3. v zvezi s 4. odstavkom sodišče pravno osebo delno oprosti plačila taks, če ta nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma ji dovoli odloženo ali obročno plačilo taks, če sredstev za plačilo takse ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Stališče sodišča prve stopnje, da taksna oprostitev predstavlja izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks, zaradi česar je dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev (oziroma odlog plačila ali obročno plačevanje taks) na predlagatelju, je v skladu z ustaljeno sodno prakso.1 Tako mora stranka, ki želi olajšavo pri svoji obveznosti plačila sodne takse, ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti.

5. Tožena stranka z bilančno izgubo 4.047,00 EUR res izkazuje slabo finančno stanje, s predlogu priloženimi izpisi za svoj transakcijski račun pa določene občasne likvidnostne težave, ki pa niso same po sebi pokazatelj trajnejše nelikvidnosti, znotraj katere bi plačilo sodne takse lahko ogrozilo dejavnost stranke. Nadalje pa je sodišče po 5. odstavku 11. člena ZST-1 pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks dolžno upoštevati poleg finančnega in likvidnostnega stanja tudi premoženjsko stanje predlagatelja. Glede slednjega iz bilance stanja na dan 31.2.2015 izhaja, da dolgoročna sredstva tožene stranke (118.284,00 EUR) presegajo njene dolgoročne obveznosti (100.00,00 EUR), da ima tožena stranka opredmetena osnovna sredstva v višini 15.173,00 EUR, neopredmetena sredstva v višini 96.667,00 EUR, dolgoročne poslovne terjatve v višini 6.444,00 EUR, zaloge v višini 2.037,00 EUR, kratkoročne poslovne terjatve v višini 4.716,00 EUR in denarna sredstva v višini 10.057,00 EUR. V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse in zakaj ne.2 Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem pa je, kot že pojasnjeno, na njej. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje nosilnim razlogom sodišča prve stopnje o tem, da tožena stranka ni izkazala, da plačila sodne takse za postopek s pritožbo ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku (621,00 EUR) brez ogrožanja svoje dejavnosti, saj ni pojasnila, zakaj za plačilo sodne takse ne more uspešno unovčiti svojih zalog ter (dela) opredmetenih in neopredmetenih sredstev, pri čemer je imela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev tudi prilive na transakcijskem računu, ki v času odločanja ni bil blokiran. Glede na tako pomanjkljivo trditveno podlago je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje priče A. A., ki naj bi po navedbah tožene stranke izpovedala le, da so kratkoročne poslovne terjatve težko izterljive in da z njimi tožena stranka ne bi mogla pokriti niti kratkoročnih obveznosti, za pokritje teh pa ne bi zadoščale niti zaloge. Pritožbene navedbe tožene stranke, da banke ne dajejo posojil strankam z likvidnostnimi težavami, da dolgoročnih sredstev ne more hitro unovčiti, ter da prodaja opredmetenih osnovnih sredstev v višini 15.173,00 EUR, neopredmetenih sredstev v višini 96.667,00 EUR in dolgoročnih poslovnih terjatve v višini 6.444,00 EUR pomeni nesorazmeren ukrep, pa predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, ki so neupoštevne (1. odstavek 337. člena ZPP). Tako je pravilen zaključek sodišče prve stopnje, da je glede na premoženjsko, likvidnostno in finančno stanje, ki se kot celota upošteva pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev oziroma za odlog ali obročno plačilo taks ter ob upoštevanju višine taksne obveznosti za pritožbeni postopek (621,00 EUR), tožena stranka zmožna zagotoviti sredstva za plačilo zadevne sodne takse takoj, v celotnem obsegu, brez ogrožanja svoje dejavnosti.

6. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------
1 Sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 273/2015 z dne 25.2.2015, opr. št. I Cpg 511/2015 z dne 22.4.2015 in opr. št. I Cpg 1411/2015 z dne 4.11.2015.
2 Sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1288/2015 z dne 23.10.2015 in opr. št. I Cpg 60/2015 z dne 22.4.2015.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 11, 11/4, 11/5
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 337, 337/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
25.07.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA4OTk2