<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cpg 1661/93

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1993:CPG.1661.93
Evidenčna številka:VSL00213
Datum odločbe:01.12.1993
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
Institut:tožba - menični plačilni nalog - pravni interes

Jedro

Tožnik nima pravnega interesa za vložitev mandatne tožbe, torej tožbe s predlogom za izdajo meničnega plačilnega naloga, ker lahko vloži izvršbo na podlagi verodostojne listine v smislu 21. člena ZIP. Ugovor zoper izdani sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine menice s protestom vloži dolžnik v roku treh dni v smislu prvega odstavka 55. člena ZIP.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožbo s predlogom za izdajo plačilnega naloga zavrglo. Obrazložilo je, da so podani pogoji za izvršbo na podlagi verodostojne listine po 21. členu ZIP, tožeča stranka pa tudi ni izkazala pravnega interesa za izdajo plačilnega naloga.

Tožeča stranka je vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. V obrazložitvi med drugim navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Tožeča stranka meni, da ZPP implicitno predpostavlja izkazan pravni interes s strani predlagatelja, kadar le-ta predlaga izdajo meničnega plačilnega naloga. ZPP namreč predvideva, da je toženec v meničnih sporih dolžan izpolniti tožbeni zahtevek v roku treh dni ali pa v istem roku ugovarjati zoper plačilni nalog (448. člen ZPP). Takšne določbe pa novelirani ZIP ne vsebuje, saj 38. člen ne določa dolžine roka za ugovor. Ni izrecno določen krajši tridnevni rok za ugovor v primeru meničnih (čekovnih) sporov. Sodišča v primeru meničnih izvršilnih predlogov določajo osemdnevni ugovorni rok. V interesu tožeče stranke je, da poteče ugovorni rok čim hitreje. Sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ne bi smelo zavreči menične tožbe in predlagane izdaje meničnega plačilnega naloga. Tožečo stranko bi moralo napotiti na pot pravde kot to določa 449. člen ZPP. Zavrženje bi prišlo v poštev le, če bi bili obe pravni situaciji enakovredni. V opisanem primeru to ne drži zaradi različne dolžine ugovornega roka. Tožnik je izkazal pravni interes za izdajo meničnega plačilnega naloga s tem, ko je predlagal hitrejši pravdni postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Kadar se na podlagi verodostojne listine lahko zahteva izvršba po Zakonu o izvršilnem postopku, izda sodišče plačilni nalog samo, če tožnik izkaže za verjetno, da obstaja pravni interes za izdajo plačilnega naloga. Če tožnik tega ne izkaže, sodišče tožbo zavrže (primerjaj 4. in 5. odst. 446. čl. ZPP).

Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da ne obstoji pravni interes za izdajo plačilnega naloga. Po določilu 21. člena ZIP se izvršba za uveljavitev denarne terjatve pravne osebe dovoljuje tudi na podlagi verodostojne listine, ki je v smislu navedenega zakona med drugim tudi menica s protestom. Po 1. odst. 55. člena ZIP zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine lahko dolžnik vloži ugovor v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh. Glede na to zakonsko določilo je tudi vse razlogovanje v pritožbi in sklicevanje na 38. člen ZIP, 448. člen ZPP o dolžini roka za ugovor ter na 8. člen ZIP nepravilno. Tožeča stranka oziroma upnik ima lahko pravni interes le za vložitev izvršbe na podlagi verodostojne listine, saj je v ta postopek vključeno tudi odločanje o obstoju terjatve, kar bistveno skrajša postopek. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine vsebuje po določilu 35. člena ZIP tudi zahtevo, naj sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa poravna upnikovo terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. O tej upnikovi zahtevi odloči sodišče v sklepu o izvršbi. Tako vsebuje sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kondemnatorni del, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh poravna terjatev skupaj s stroški ter del, v katerem sodišče dovoli izvršbo za poplačilo teh terjatev. V sklepu pa sodišče pouči dolžnika tudi, da lahko zoper sklep vloži ugovor, ki je urejen v 55. in 55.a členu ZIP.

Glede na navedeno je prvostopni sklep pravilen in zakonit, zato je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep po 2. točki 380. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP.

Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, je dolžan sam nositi stroške pritožbenega postopka po 1. odst. 166. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP.


Zveza:

ZPP (1977) člen 446, 446/4, 446/5. ZIP člen 21, 55, 55/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
10.11.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk5NTA4