VSL sklep Cpg 1584/93

Jedro

Vročanje sodnih pisanj pravnim osebam, ki nimajo poslovnih prostorov ali pisarn, ali pa so le-te zaprte, se lahko opravi tudi direktorju kot zastopniku pravne osebe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikovo zahtevo za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti, dane na sodbo istega sodišča. Ocenilo je, da je toženo stranko v postopku pravilno vabilo na glavno obravnavo in ji pravilno vročilo sodbo.

Takšen sklep izpodbija dolžnik s predlogom pritožbenemu sodišču, naj ga razveljavi in hkrati razveljavi potrdilo o pravnomočnosti. Navaja, da tožena stranka v postopku ni prejemala obvestil o sodnih pošiljkah, zato je bilo nepravilno vabila in sodbo toženi stranki vročati preko zastopnice oziroma pooblaščenke tožene stranke. Slednja zaradi navedenega tudi ni bila dolžna med postopkom sporočiti spremembe naslova.

Pritožba je utemeljena.

Uvodoma pritožbeno sodišče pripominja, da nima pomislekov v postopanje sodišča, ki je toženo stranko, ki je pravna oseba, vabilo preko zastopnice potem, ko so se tri sodna vabila na glavno obravnavo, poslana na naslov pravne osebe vrnila z oznako "obveščen, ni prišel po pošiljko" in zabeležko vročevalca, da je lokal zaprt. Iz sodnega registra je razvidno, da kot direktor brez omejitev zastopa dolžnico B. M. iz Ljubljane. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predpisuje vročanje pravnim osebam v 1. odst. 134. čl. tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki se najde v pisarni oziroma v poslovnem prostoru. Če je poslovni prostor zaprt ali pa v drugih podobnih položajih, v katerih pravna oseba na svojem sedežu nima pooblaščenca za sprejem ali kogarkoli drugega, ki bi se našel v pisarni oziroma poslovnem prostoru, kateremu bi bilo mogoče pisanje vročiti (speče družbe in podobno), pa je tudi po mnenju pritožbenega sodišča mogoče vročitev sodnega pisanja opraviti tako, da se izroči zakonitemu zastopniku pravne osebe, to je direktorju (169. čl. takrat veljavnega Zakona o podjetjih - skrajšano ZP). Drugačna razlaga zgoraj citirane določbe ZPP bi bila nesmiselna, saj neaktivnim pravnim osebam vročitev sodnih pisanj sploh ne bi bila mogoča. Direktor je namreč po določbi 1. odst. 170. čl. ZP pooblaščen, da v imenu podjetja in v mejah svojih pooblastil sklepa pogodbe in opravlja druga pravna opravila ter zastopa podjetje pred sodišči in drugimi organi, glede na navedeno torej nedvomno tudi sprejema sodna pisanja.

Seveda pa je potem, ko se pisanje vroča preko zastopnika pravne osebe, potrebno spoštovati določbe ZPP o vročanju fizičnim osebam.

Pri tem ima pritožbeno sodišče pomisleke v opravljeno vročitev pisanja z nabitjem na sodno desko. Upnik je na naroku dne 11. 11. 1992 sodišču posredoval nov naslov zastopnice dolžnika: B. M., Kranj, kamor je sodišče vabilo zastopnico, vendar po mnenju sodišča z nepopolnim naslovom, saj na pisanju ni bilo označeno stanovanje. Ker se je takšno sodno pisanje vrnilo z oznako "neznan", je pravilnost vabljenja vprašljiva in zato nadaljnje vročanje preko sodne deske nezakonito. Poleg tega iz spisa ni razvidno, da bi bilo vabljenje na glavno obravnavo dne 2. 12. 1993 preko sodne deske (razen sodnikove odredbe) sploh opravljeno.

Po navedenem pritožbeno sodišče meni, da je prvostopno sodišče ob odločanju o predlogu za razveljavitev potrdila o izvršljivosti bistveno kršilo določbo 3. odst. 36. čl. ZIP v zvezi s določbo 14. čl. ZIP in 7. točke 2. odst. 354. čl. ZPP, zato je izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti.

Datum zadnje spremembe:

10.11.2016

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cpg 1284/93
• VSL sklep III Ip 65/2016
• VDSS sklep Pdp 541/2013