VSL sodba VII Kp 47156/2014

Jedro

Vsak poseg v osebno izkaznico še ne izpolnjuje zakonskih znakov kaznivega dejanja. V obdolženčevi osebni izkaznici ni bil spremenjen noben vsebinski podatek in je listina pristna oziroma ni bila spremenjena tako, da bi bili izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja.

Izrek

Pritožba okrajne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Stroški pritožbenega postopka, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, postavljenega po uradni dolžnosti, bremenijo proračun.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je Okrajno sodišče v Ljubljani obdolženega A. A. iz razloga po 358. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP), oprostilo obtožbe kaznivega dejanja ponarejanja listin po tretjem odstavku 251. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Odločilo je, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika bremenijo proračun.

2. Zoper sodbo se je pritožila okrajna državna tožilka, zaradi kršitve kazenskega zakona. Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca spozna za krivega očitanega kaznivega dejanja in mu izreče pogojno obsodbo z določeno kaznijo šest mesecev zapora in preizkusno dobo dve leti. Izreče naj mu tudi varnostni ukrep odvzema predmetov in mu osebno izkaznico odvzame.

3. Na pritožbo je odgovoril zagovornik obdolženca. Predlagal je, da pritožbeno sodišče pritožbo državne tožilke zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu razlogov izpodbijane sodbe, pritožbenih navedb in podatkov kazenskega spisa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in utemeljena, pritožbene navedbe pa neutemeljene.

6. Sodišče prve stopnje je v točki 6 obrazložitve izpodbijane sodbe pravilno obrazložilo kdaj gre za takšno spremembo listine, ki je inkriminirana v 251. členu KZ-1. Na podlagi izvedenih dokazov je pravilno ugotovilo, da je obrazec obdolženčeve osebne izkaznice pristen, na njem so zapisani obdolženčevi resnični podatki, na fotografiji, ki je na osebni izkaznici pa je obdolženec. Na podlagi tega je utemeljeno zaključilo, da v obdolženčevi osebni izkaznici ni bil spremenjen noben vsebinski podatek in je listina pristna, oziroma ni bila spremenjena tako, da bi bili izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja ponarejanja listin po 251. členu KZ-1. Nacionalni forenzični laboratorij (NFL) je sicer res ugotovil, da obdolženčeva osebna izkaznica ni intaktna, ugotovljene nepravilnosti pa kažejo na to, da je bila v njej zamenjana fotografija, vendar pa to še ne pomeni, niti ne dokazuje, da je obdolženec s svojim ravnanjem, ko je to osebno izkaznico uporabil kot pravo, izpolnil zakonske znake očitanega kaznivega dejanja. Sodišče prve stopnje je na podlagi zgoraj povzetega mnenja NFL utemeljeno zaključilo, da ni podana gotovost, da je bila v sporni osebni izkaznici zamenjana fotografija, še posebej upoštevaje, da je na fotografiji, ki je na osebni izkaznici obdolženec. Pritožnica se po presoji pritožbenega sodišča neutemeljeno ne strinja s takšno dokazno oceno sodišča prve stopnje in napačno navaja, da je NFL ugotovil, da je fotografija v osebni izkaznici dejansko bila zamenjana. Dejstvo, da ima osebna izkaznica nepravilnosti, ki nakazujejo na to, da je bila v njej zamenjana fotografija, samo po sebi, ob izostanku kakršnihkoli drugih dokazov v tej smeri, še ne dokazuje, da je bila fotografija res zamenjana.

7. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da v osebno izkaznico ni dovoljeno posegati na noben način ter, da gre za uradni dokument, ki je zaščiten pred posegom nepooblaščenih oseb. Vendar pa vsak poseg vanjo še ne izpolnjuje zakonskih znakov kaznivega dejanja. Uradni dokumenti so pred poseganjem vanje zaščiteni tudi z drugimi predpisi, in sicer tudi s prekrškovno pravnimi normami. V konkretnem primeru določbe o prekršku in sankcioniranju posegov v osebno izkaznico vsebuje Zakon o osebni izkaznici v členu 23 in naslednjih. Pritožnica zato neutemeljeno izraža nestrinjanje s pravilnim in utemeljenim zaključkom sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru osebna izkaznica obdolženca ni bila spremenjena tako, da bi bil izpolnjen zakonski znak kaznivega dejanja ponarejanja listin.

8. Na podlagi vsega zgoraj navedenega je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je obdolženca oprostilo obtožbe očitanega kaznivega dejanja, kar pa še ne pomeni, da je obdolženčevo ravnanje pravno dopustno oz., da niso izpolnjeni zakonski znaki prekrška. Pritožničine navedbe, da je interpretacija sodišča prve stopnje nevarna za pravni promet in, da pritožnica, upoštevaje le to, ne vidi smisla zaščite uradnih dokumentov ter obravnavane izvršitvene oblike kaznivega dejanja ponarejanja listin, se tako izkažejo za neutemeljene in niso na mestu.

9. Sodišče druge stopnje je pritožbo državne tožilke zavrnilo kot neutemeljeno. Ker ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti ni našlo kršitev na katere mora paziti v skladu s 383. členom ZKP, je izpodbijano sodbo potrdilo.

10. Državna tožilka s pritožbo ni uspela, zato je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 98. člena ZKP in prvega odstavka 96. člena ZKP odločilo, da stroški pritožbenega postopka, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika bremenijo proračun.

Datum zadnje spremembe:

14.12.2015

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba I Ips 42876/2014-38
• VSL sodba I Kp 399/2007
• Sodba I Ips 23/98