<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cpg 161/2014

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2015:I.CPG.161.2014
Evidenčna številka:VSL0080594
Datum odločbe:11.03.2015
Senat, sodnik posameznik:Renata Horvat (preds.), Vesna Jenko (poroč.), Nada Mitrović
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:pravica do izjave - narok - odsotnost stranke - preložitev naroka - opravičeni razlogi - letni dopust

Jedro

Glavno obravnavo je mogoče opraviti v odsotnosti stranke ob izpolnjenem pogoju, da ji je bilo s pravilnim vročanjem (vključuje tudi pouk o pravnih posledicah izostanka) omogočeno sodelovanje v postopku.

Prvostopenjsko sodišče je narok za glavno obravnavo utemeljeno opravilo v odsotnosti pravilno vabljene tožene stranke, saj pogoji za njegovo preložitev niso bili izkazani, saj je zakonita zastopnica stranke predlagala preložitev zaradi letnega dopusta.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. in III. točki izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št VL 119201/2011 z dne 19.08.2011 ostane delno v veljavi v 1. točki izreka, tako da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek v višini 29.800,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter v 3. točki izreka, po kateri je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki stroške izvršilnega postopka v znesku 51,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.09.2012 dalje do plačila, vse v roku 8 dni pod izvršbo. (I. točka izreka). V preostalem delu je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (II. točka izreka). Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov v višini 2.346,00 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude s plačilom pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska od prvega dne zamude dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper I. in III. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožena stranka, ki v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge, in sicer bistveno kršitev določb pravdnega postopka, zmotno uporabo materialnega prava ter nepopolno ugotovitev dejanskega stanje in predlaga, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, tožeči stranki pa naloži, da toženi stranki povrne stroške pritožbenega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka paricijskega roka do plačila, vse v 15 dneh, pod izvršbo.

3. Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki v odgovor, tožeča stranka pa nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz spletnih strani AJPES–a sicer izhaja, da se je zoper toženo stranko na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kranju St 456/2014 dne 6.2.2014 začel stečajni postopek. Ker pa so bila do tega dne opravljena že vsa pritožbena procesna dejanja, glede na smiselno uporabo drugega odstavka 207. člena ZPP ni bilo ovir za izdajo odločbe v pritožbenem postopku.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženi stranki ni bila odvzeta pravica do sodelovanja v postopku, zato ni podana pritožbeno uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pravica do izjave oziroma do sodelovanja v postopku (načelo kontradiktornosti) je temeljna pravica stranke v pravdnem postopku. Toženi stranki je bila ta nedvomno zagotovljena tako z vročanjem vabila na narok in glavno obravnavo v okviru določbe 280. člena ZPP kot tudi z upoštevanjem določb ZPP o poteku glavne obravnave (281. in 282. člen ZPP). Glavno obravnavo je namreč mogoče opraviti tudi v odsotnosti stranke, vendar ob izpolnjenem pogoju, da ji je bilo s pravilnim vročanjem (vključuje tudi pouk o pravnih posledicah izostanka) omogočeno sodelovanje v postopku. Sodišče prve stopnje je v predmetnem primeru razpisalo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo za dne 11.07.2013. Vabila na narok so prejeli vsi vabljeni, tj. obe pravdni stranki, tožeča stranka po odvetniku, tožena pa neposredno, kar je izkazano tudi s priloženimi vročilnicami. Toženi stranki je bilo navedeno vabilo vročeno dne 01.07.2013, dne 08.07.2013 pa je zakonita zastopnica tožene stranke na sodišče prve stopnje naslovila vlogo, in sicer opravičilo, v katerem navaja, da se zaradi odsotnosti (razlog: letni dopust) razpisanega naroka in glavne obravnave ne more udeležiti, zato prosi za preložitev obravnave, razpisane za dne 11.07.2013. Preložitev naroka je izjema od splošnega pravila, izhajajočega iz načela ekonomičnosti postopka, določenega v 11. členu ZPP. Pogoje za preložitev naroka določa 115. člen ZPP, ki v 1. odstavku določa, da sodišče narok lahko preloži, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi opravičeni razlogi. Sodišče prve stopnje v obravnavnem primeru predlogu za preložitev naroka in glavne obravnave ni ugodilo, kljub temu, da je dne 08.07.203 prejelo opravičilo zakonite zastopnice tožene stranke, da se zaradi rednega letnega dopusta obravnave ne bo mogla udeležiti, zato prosi za preložitev obravnave, razpisane za dne 11.07.2013, ker je presodilo, da tožena stranka ni izkazala upravičenega razloga po 115. členu ZPP. Pogoja za preložitev naroka sta namreč dva, in sicer opravičilo samo ter opravičljiv razlog za izostanek, ki mora biti podprt z dokazom, tožena stranka pa je v obravnavnem primeru uspela zadostiti samo enemu od njih, ni pa izkazala upravičenega razloga po 115. členu ZPP. Prvostopenjsko sodišče je zato tudi po presoji pritožbenega sodišča narok za glavno obravnavo utemeljeno opravilo v odsotnosti pravilno vabljene tožene stranke, saj pogoji za njegovo preložitev niso bili izkazani.

7. Po 212. členu ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Navajanje dejstev mora biti v tolikšni meri konkretizirano, da so ta dejstva preverljiva. Tožena stranka pa je v prvostopenjskem postopku navajala le, da je tožeča stranka dobavila material neustrezne kvalitete in z zamudo, zaradi česar ga je tožena stranka reklamirala. Neutemeljeno pritožnik prvostopenjskemu sodišču očita pavšalno obrazložitev, zakaj njegove navedbe niso bile dovolj konkretizirane. V 8. točki obrazložitve izpodbijane sodbe je prvostopenjsko sodišče pritožniku obrazložilo, da bi morala tožena stranka konkretno navesti, kdaj in na kakšen način ter iz katerih konkretnih razlogov je grajala napake dobavljenega materiala. S tako potrebno konkretizacijo dejstev pritožbeno sodišče soglaša. Zmotno je namreč pritožbeno stališče pritožnika, da bi o navedenih dejstvih lahko izpovedovala predlagana priča – bivši zakoniti zastopnik tožene stranke. Veljavno procesno pravo namreč ne pozna tako imenovanih informativnih dokazov, na podlagi katerih bi stranka šele gradila potrebno trditveno podlago. Povezanost trditvene podlage z dokazno ponudbo izhaja iz prvega odstavka 287. člena ZPP, po katerem izvedbo dokazov odredi sodišče s sklepom; v katerem se navede sporno dejstvo, o katerem naj se izvede dokaz, in dokazilo. Drugače povedano: dokaz se izvede le zaradi ugotovitve resničnosti že zatrjevanih dejstev, ne pa za ugotovitev obstoja relevantnih dejstev, ki jih stranka prej ni navajala. Glede na obrazloženo ni utemeljen pritožbeni očitek nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja zaradi neizčrpanega dokaznega postopka, saj toženec ni zadostil trditvenemu bremenu.

8. Ob ugotovljenem dejanskem stanju je sodišče prve stopnje z ugoditvijo tožbenemu zahtevku materialno pravo pravilno uporabilo. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcem pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 66/2007 s spr.) ne more biti neposredna materialnopravna podlaga za plačilo vtoževanega računa, ker morajo biti za to izpolnjeni določeni pogoji iz Uredbe, ki pa jih tožena stranka v konkretnem primeru ni zatrjevala. Sicer pa tožena stranka v pritožbi ne pojasnjuje, katerih določb materialnega prava, ki bi jih sodišče prve stopnje moralo uporabiti, ni uporabilo, oziroma jih naj ne bi uporabilo pravilno (341. člen ZPP), nobenih kršitev določb materialnega prava pa tudi pritožbeno sodišče ob navedenem preizkusu izpodbijane sodbe ni našlo.

9. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene izpodbijana sodba pa je uspešno prestala tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).


Zveza:

ZPP člen 115, 282, 287.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
30.10.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzg2NDcz