<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 2933/2014

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2014:I.CP.2933.2014
Evidenčna številka:VSL9982853
Datum odločbe:10.12.2014
Senat, sodnik posameznik:Katarina Marolt Kuret (preds.), Polona Marjetič Zemljič (poroč.), mag. Matej Čujovič
Področje:NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:postopek za ureditev mej - ureditev meje - kriterij močnejše pravice - vrednost spornega mejnega prostora

Jedro

Odgovor na vprašanje, ali lahko sodišče uredi potek meje med zemljišči, ki so v lasti udeležencev nepravdnega postopka, na podlagi močnejše pravice, je odvisen od vrednosti spornega predmeta.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče ustavilo nepravdni postopek za ureditev meje, ker je v ponovljenem postopku ugotovilo, da predlagatelja uveljavljata ureditev meje med parc. št. 150 in 151/2, obe k. o. X, ki nista sosednji parceli. Lastnik parc. št. 151/2 tudi ni nasprotni udeleženec, ampak M. Ker je sporna celotna površina vzhodnega dela parc. št. 151/1 k. o. X, sodišče ocenjuje, da gre za spor o lastništvu površine, zato je nepravdni postopek za ureditev meje ustavilo.

2. Odločitev sodišča izpodbija predlagateljica po odvetnici. V obrazložitvi navaja, da so ugotovitve sodišča prve stopnje nerazumljive in same s seboj v nasprotju, predvsem pa sodišče prve stopnje ni sledilo napotkom višjega sodišča in se ni opredelilo do kriterijev, ki ločujejo lastninski spor od mejnega. Izpodbijani sklep je pomanjkljiv in ga ni mogoče preizkusiti, ker obrazložitev ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Iz obrazložitve ni jasno, kako je sodišče prišlo do ugotovitve, da predlagatelj uveljavlja ureditev meje s parc. št. 151/2. Še bolj sporna je ugotovitev sodišča, da med zemljiščema parc. št. 150 in 150/1 ne obstoji meja in da neobstoječe meje ni mogoče urejati.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Materialnopravno podlago za odločitev v predmetnem postopku predstavljata 77. in 78. člen SPZ, ki določata kriterije, po katerih sodišče uredi mejo v nepravdnem postopku. SPZ kot temeljni kriterij za ureditev meje določa kriterij močnejše pravice. Poleg tega določa tudi podredna kriterija, ki prideta v poštev, če meje na podlagi močnejše pravice ni mogoče urediti.

5. Odgovor na vprašanje, ali lahko sodišče uredi potek meje med zemljišči, ki so v lasti udeležencev nepravdnega postopka na podlagi močnejše pravice, je odvisen od vrednosti spornega predmeta. Po 3. odstavku 77. člena SPZ lahko sodišče v primeru, da vrednost spornega predmeta presega dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti, uredi mejo na podlagi navedenega kriterija le, če predlagatelj in oseba, proti kateri je vložen predlog, s tem soglašata. Za primer, da močnejša pravica ni dokazana ali da ni podano soglasje strank, 4. odstavek 77. člena SPZ določa, da sodišče uredi mejo po zadnji mirni posesti. Šele če se slednja ne more ugotoviti, sodišče sporni prostor razdeli po pravični oceni (5. odstavek 77. člena SPZ). 2. odstavek 77. člena SPZ določa, da se močnejša pravica domneva po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku. Če meja še ni dokončno urejena odpade navedena domneva močnejše pravice, kar pa še ne pomeni, da ni več mogoča določitev meje po kriteriju močnejše pravice. V praksi je takšna pravica praviloma lastninska, ki jo eden od mejašev pridobi na podlagi pravno veljavnega načina pridobitve lastninske pravice.

6. Vse navedeno in še več je bilo sodišču prve stopnje že pojasnjeno v sklepu I Cp 2042/2013 z dne 12. 2. 2014, vendar sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ni ugotavljalo vrednosti spornega mejnega prostora (2. odstavek 138. člena ZNP). Utemeljen je tudi nadaljnji očitek pritožbe, da je odločitev, takšna kot je sprejeta v izreku te odločbe, brez podlage v zakonu in glede na trditve predlagatelja protispisna.

7. Pritožba utemeljeno uveljavlja kršitev 14. točke 2. odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 57. členom ZNP in opozarja, da ima sklep takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ni mogoče preizkusiti. Da predlagatelj zahteva ureditev meje med parc. št. 150 in 151/1, obe k. o. X, sledi iz predloga, ki ga je vložil na sodišče 12. 7. 2011, kot tudi iz skice v listinski dokumentaciji, označeni kot A4, kjer je označil katastrsko mejo in dejanski potek meje. Predlagatelj je sporni mejni prostor označil na 50 m2 in predlagal ureditev meje po kriteriju zadnje mirne posesti. Nasprotni udeleženec je zatrdil, da znaša vrednost spornega predmeta največ 2.960,00 EUR ter se skliceval na potek meje, kot sledi iz katastra. Med udeleženci obstaja spor o vrednosti spornega mejnega prostora, zato bi moralo sodišče najprej določiti vrednost spornega mejnega prostora tako, kot mu je bilo pojasnjeno v sklepu I Cp 2042/2013 z dne 12. 2. 2014. Šele ugotovljena vrednost spornega predmeta bo nato narekovala metodo, po kateri bo sodišče uredilo mejo med udeleženci postopka.

8. Ker je sodišče, v nasprotju z navedbami v predlogu, predlagatelju v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da predlagatelj uveljavlja ureditev meje z zemljiščem 151/2, je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

9. Glede na vse navedeno je bilo potrebno pritožbi predlagatelja ugoditi ter sklep sodišča prve stopnje v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. Pri ponovnem odločanju bo sodišče prve stopnje moralo izhajati iz zgoraj opisanega materialnopravnega stališča, navodil v tej obrazložitvi in v sklepu z dne 12. 2. 2014, ki jih je ob pisanju izpodbijanega sklepa v celoti ignoriralo.


Zveza:

SPZ člen 77, 77/2, 77/3, 77/4, 77/5, 78. ZNP člen 57, 138, 138/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
06.10.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzg1MjU1