<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba VII Kp 38414/2011

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2015:VII.KP.38414.2011
Evidenčna številka:VSL0023306
Datum odločbe:18.03.2015
Senat, sodnik posameznik:Marjeta Švab Širok (preds.), Mitja Šinkovec (poroč.), Alenka Gregorc Puš
Področje:KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:kazniva dejanja zoper pravosodje - kriva ovadba - naznanitev uradno pregonljivega kaznivega dejanja - uradni zaznamek o sprejemu ustne ovadbe - lahka telesna poškodba - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - izvedensko mnenje - način nastanka poškodb - direktni naklep - voljni element direktnega naklepa - resen dvom v dokazne zaključke izpodbijane sodbe - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - sprememba sodbe

Jedro

Za obstoj kaznivega dejanja krive ovadbe po 1. odstavku 283. člena KZ-1 oziroma dokazanost direktnega naklepa je ključno, ali je obdolženki mogoče na ravni gotovosti očitati, da je oškodovanca prijavila za dogodek, ki se sploh ni zgodil, pri čemer ni odločilno, če obdolženka potek in intenzivnost dogajanja opisuje subjektivno ter tendenciozno. Brez pomena je, ali je do nastalih poškodb prišlo natančno na način, kot ga opisuje obdolženka vse dokler ni mogoče z gotovostjo izključiti možnosti, da je poškodbe utrpela prav v naznanjenem (resničnem) dogodku.

Izrek

I. Pritožbi zagovornice obdolžene A. A. se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obdolženo A. A., stanujočo L., na podlagi 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprosti obtožbe,

da je drugega naznanila, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, čeprav je vedela, da ga ni storil, s tem, da je dne 27. 2. 2011 ob 19.00 uri policistu Policijske postaje Ljubljana Bežigrad N. S. na zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe naznanila, da je T. A. istega dne okoli 18.30 ure na L. s sprednjim levim kolesom osebnega avtomobila Jeep Cherokee namenoma zapeljal čez nart njene desne noge, zaradi česar je utrpela udarnino stopala desno, kar je lahka telesna poškodba,

s čimer naj bi storila kaznivo dejanje krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1.

II. Na podlagi tretjega odstavka 105. člena ZKP se oškodovanca T. A. s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

III. Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obdolženke bremenijo proračun.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Ljubljani obdolženo A. A. spoznalo za krivo kaznivega dejanja krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1. Izreklo ji je pogojno obsodbo, v kateri ji je določilo kazen pet mesecev zapora s preizkusno dobo v trajanju dveh let. Oškodovanca T. A. je s premoženjskopravnim zahtevkom v celoti napotilo na pravdo. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP je obdolženko oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in odločilo, da nagrada ter potrebni izdatki zagovornice bremenijo proračun.

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila obdolženkina zagovornica iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 3. točki 370. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 373. člena ZKP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženko oprosti očitanega kaznivega dejanja.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Kaznivo dejanje krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1 je mogoče storiti le z direktnim naklepom, kar pomeni, da storilec lažno naznani določeno osebo, da je storila uradno pregonljivo kaznivo dejanje, čeprav dobro ve, da ga ni storila. O očitanem kaznivem dejanju pa ne more biti govora, kadar obdolženec prijavi kakšno resnično dejanje druge osebe in istočasno zatrjuje, da gre za kaznivo dejanje, pri čemer ni pomembno, ali ima naznanjeno dejanje znake kaznivega dejanja.

5. V obravnavanem primeru se je strinjati z zagovornico, da v nasprotju z razlogovanjem izpodbijane sodbe izveden dokazni postopek pred sodiščem prve stopnje ne potrjuje zaključka o obdolženkinem nedvomnem zavedanju, da T. A. ni storil policistu naznanjenega dejanja. Drugače rečeno – na ravni gotovosti, ki se zahteva za obsodilno sodbo, ni mogoče zaključiti, da je obdolženka prijavila historični dogodek, ki se ni zgodil, ter sklepati, da poškodb desne noge, ki jih je zatrjevala, ni utrpela prav v naznanjenem dogodku. Tako iz zagovora obdolženke kot iz izpovedbe T. A. nedvomno izhaja, da sta se omenjena kritičnega večera srečala na parkirišču pred L. Pri natančnem opisovanju poteka srečanja se izjava obdolženke in izpovedba oškodovanca sicer razlikujeta, skladno pa pripovedujeta, da je T. sedel v osebnem vozilu Jeep Cherokee, pri čemer je najprej zapeljal vzvratno na cesto, nato pa nazaj na parkirno mesto. Ob tem se je obdolženka nahajala v neposredni bližini avtomobila, in sicer na njegovi levi, torej voznikovi strani, oziroma za vozilom, med opisanim premikanjem pa je začela kričati, da jo je T. povozil, kot je izpovedal sam oškodovanec. Približno štiri ure po obravnavanem dogodku je obdolženka obiskala dežurnega zdravnika, ki ji je diagnosticiral udarnino stopala desno, glede katere obdolžena ves čas postopka zatrjuje, da jo je utrpela v posledici oškodovančevega manevriranja z avtomobilom. Seveda ni mogoče spregledati, da se je obdolženka pred sodiščem zagovarjala, da je do poškodbe prišlo tako, da ji je oškodovanec z zadnjim (in ne sprednjim, kot je navedeno v uradnem zaznamku o sprejemu ustne ovadbe) levim kolesom prevozil nart desne noge, tj. ji v celoti zapeljal čez stopalo z desne strani, torej ob premikanju naprej. Prav tako ni dvoma, da sta oba postavljena izvedenca medicinske stroke takšen način nastanka poškodbe (prevoženje z desne strani) z zanesljivostjo izključila. Vendar pa navedeno za zaključek o obstoju očitanega kaznivega dejanja ni ključno. Odločilno je, da obdolženki ni mogoče z gotovostjo očitati, da je poškodbo dobila kje drugje, torej da je oškodovanca prijavila za dogodek, ki se sploh ni zgodil. Izvedenec B. je namreč dopustil možnost, da je poškodba obdolženke lahko nastala ob stisku pnevmatike kolesa ob njeno desno nogo, ko je avtomobil vozil vzvratno, pri čemer gre za t. i. nepopolno prevoženje oziroma pritisk na stopalo, ko pnevmatika stopala ne preide v celoti in torej ne gre za t. i. direktno prevoženje. Obdolženka se je glede mehanizma nastanka poškodbe sicer res zagovarjala drugače, vendar je potrebno upoštevati, da vpletene osebe v nedvomno problematični dogodek, ki pa se je v resnici pripetil, njegov potek in intenzivnost pogosto interpretirajo ter ocenujejo izrazito subjektivno, celo tendenciozno in v skladu z različnimi osebnimi interesi, kar velja tudi za očitek obdolženki o tem, da naj bi jo oškodovanec kot voznik poškodoval namerno. Za zaključek o dokazanosti elementov kaznivega dejanja krive ovadbe je povsem brezpredmetno, ali je do prizadejanih poškodb res prišlo na način, kot je obdolžena opisovala že ob prijavi policiji ter nato v svojem zagovoru, tj. vse dokler ni mogoče z gotovostjo izključiti možnosti, da je poškodbe utrpela prav v naznanjenem dogodku, kar izvedenec medicinske stroke dopušča. O direktnem naklepu obdolženke v obravnavanem primeru tako ni mogoče govoriti, ne glede na motive, ki so jo morebiti vodili pri prijavi oškodovanca. Ni dokazano, da bi obdolženka prijavila uradno pregonljivo kaznivo dejanje ob gotovem zavedanju, da ni bilo storjeno, saj je šlo za prijavo (po subjektivni oceni obdolžene) nedopustnega ravnanja oškodovanca v resničnem dogodku. Ob upoštevanju vsega obrazloženega pa izpodbijani sodbi ni mogoče pritrditi pri zaključku o obstoju voljnega elementa kot obvezne sestavine direktnega naklepa pri obdolženki, saj je prav nasprotno ugotoviti, da obstaja resen dvom v podanost tako objektivnih kot subjektivnih elementov očitanega kaznivega dejanja, kar v pritožbi utemeljeno uveljavlja tudi zagovornica.

6. Pritožnica sicer nima prav, ko problematizira opis dejanja v obtožnem predlogu oziroma izreku izpodbijane sodbe v delu, da je obdolženka utrpela udarnino stopala desno, kar je lahka telesna poškodba, ker da natančno takšna vsebina iz zapisnika o sprejemu ustne ovadbe ne izhaja. Odgovoriti je, da brez navedenega besedila, ki ga je državno tožilstvo v opis (očitno) vključilo na podlagi obvestila o telesni poškodbi, ki se nahaja v spisu, opis kaznivega dejanja niti ne bi vseboval vseh zakonskih znakov po prvem odstavku 283. člena KZ-1. V opisu mora biti določno opredeljeno, da naj bi obdolženka naznanila kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ter za katero uradno pregonljivo dejanje gre. Predmetne pritožbene navedbe zato niso utemeljene. Se pa je strinjati z zagovornico, kot je že bilo zgoraj obširno pojasnjeno, da je bilo dejansko stanje v zadevi zmotno ugotovljeno.

7. Ker je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, za pravilno ugotovitev pa ni bila potrebna izvedba novih dokazov ali ponovitev že izvedenih dokazov, temveč zgolj drugačna presoja ugotovljenih dejstev, je pritožbeno sodišče, ob ugotovitvi, da v opisu dejanja niso podani zakonski znaki kakšnega drugega kaznivega dejanja, pritožbi zagovornice na podlagi prvega odstavka 394. člena ZKP ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdolženo A. A. iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1.

8. Zaradi izdaje oprostilne sodbe je pritožbeno sodišče na podlagi določbe tretjega odstavka 105. člena ZKP oškodovanega T. A. napotilo, da lahko svoj priglašeni premoženjskopravni zahtevek uveljavlja v pravdi.

9. Glede na izid postopka je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženke obremenjujejo proračun.


Zveza:

KZ-1 člen 25, 122, 283, 283/1. ZKP člen 92, 92/2, 96, 96/1, 105, 105/3, 358, 358-3, 370, 370/1, 370/1-3, 373, 373/1, 394, 394/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
30.05.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDc3ODEy