<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep PRp 486/2013

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2013:PRP.486.2013.A
Evidenčna številka:VSL0066065
Datum odločbe:04.07.2013
Področje:PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:izvršiteljevi prevozni stroški - stroški postopka - zaseg in hramba odvzetih predmetov - stroški upravljanja in hrambe predmetov

Jedro

Za odmero plačila izvršitelju za hrambo zaseženega vozila in za manipulacijo se uporabi opredelitev mase vozila po ZMV. Izvršiteljevi prevozni stroški od pisarne do skladišča spadajo v okvir njegovega načina poslovanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik mora plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom odmerilo izvršitelju stroške v zvezi s prevzemom, hrambo in vračilom zaseženega motornega vozila v višini 249,64 eurov ob upoštevanju 20 % DDV. Stroški postopka bodo nakazani na račun izvršitelja v 30 dneh po pravnomočnosti sklepa ob predhodni predložitvi izvršiteljevega računa.

2. Izvršitelj je vložil zoper sklep sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo. Uveljavlja, da le to sodišče uporablja določilo 12. točke prvega odstavka 3. člena Zakona o motornih vozilih (ZMV). V evidencah upravnih enot je navedena masa vozila, ki jo pri obračunu uporablja tudi sam. Ni mu razumljivo, zakaj bi bila pri upravni enoti v registru motornih vozil navedena teža vozila z voznikom težkim zgolj 75 kg in z 90 % goriva, saj so rezervoarji različnih velikosti, veliko vozil pa je brez rezervnega kolesa. Navedena odločitev vpliva tudi na izračun stroškov manipulacije. Ne strinja se tudi z zavrnitvijo priglašenih stroškov za kilometrino, saj je njegovo skladišče iz B. oddaljeno 4 km, kar potrebuje za prevzem in predajo vozila, pa se nahaja v pisarni. Na podlagi 17. člena Pravilnika o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja, se za uporabo hrambe uporabljajo tudi določila Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom. Sprašuje se, kako si sodišče predstavlja, da bo opravljal hrambo v smislu dobrega gospodarja. Ob najavi ponovne uveljavitve Zakona o prekrških (ZP-1) bo takih kilometrov verjetno še več, proračun njegove pisarne pa ne bo mogel prenesti škrtarjenja pri 4 km oziroma 75 kg.

3. Višje sodišče je ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti na podlagi 159. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 ugotovilo, da niso podane kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, pritožba izvršitelja pa ni utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je namreč pri odmeri plačila izvršitelju za hrambo zaseženega osebnega avtomobila in plačila za manipulacijo, ki se, na podlagi prvega in drugega odstavka 20. člena Pravilnika o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja, izračunata glede na težo predmeta oziroma vozila, upoštevajoč, da v navedenem pravilniku pojem teže vozila ni opredeljen, pravilno uporabilo opredelitev mase vozila po določilih ZMV. Masa vozila pa je po 12. točki prvega odstavka 3. člena ZMV masa vozila, pripravljenega za vožnjo, brez potnikov oziroma potnic in blaga, z voznikom (75 kg; voznik se ne upošteva pri vozilih, ki spadajo v kategorijo dvo- in trikolesnih motornih vozil), z 90 odstotki goriva in polnimi rezervoarji tekočin, razen odpadne vode, ter rezervnim kolesom (ki je obvezna oprema vozila) in orodjem. Glede na takšno opredelitev mase vozila je prvostopenjsko sodišče od teže vozila, ki je navedena v prometnem dovoljenju (1.110 kg), pravilno odštelo težo voznika (v višini 75 kg), pri čemer pritožbeno sodišče pritrjuje navedbam prvostopenjskega sodišča, da je bilo v hrambi motorno vozilo brez voznika, in tako pri izračunu plačila za hrambo zaseženega vozila in plačila za manipulacijo upoštevalo težo vozila v višini 1.035 kg, ki jo je kot maso zaseženega vozila za potrebe obračuna hrambe navedlo tudi že v odredbi za hrambo z dne 11. 3. 2013. Tako so neutemeljene pritožbene navedbe izvršitelja, da je sodišče pri odmeri plačila za hrambo in za manipulacijo od teže vozila napačno odštelo težo voznika.

5. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede stroškov za kilometrino. Sodišče prve stopnje je namreč izvršitelju utemeljeno zavrnilo priglašene stroške za kilometrino (16 km x 0,448 eurov; navedeno postavko je izvršitelj konkretiziral šele, ko je sodišče zavrnilo njegov račun priložen obračunu stroškov hrambe), saj spadajo izvršiteljevi prevozni stroški od pisarne v B. do 4 km oddaljenega skladišča, kjer motorno vozilo prevzame, hrani in ga preda, v okvir njegovega načina poslovanja in ne gre za stroške povezane z opravljanjem izvršilnih dejanj.

6. Višje sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 zavrnilo pritožbo izvršitelja kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

7. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, mora na podlagi 147. člena ZP-1 plačati stroške pritožbenega postopka in sicer sodno takso, ki bo odmerjena v skladu z določili Zakona o sodnih taksah.


Zveza:

ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-1, 143/2, 145.
ZMU člen 3, 3/1, 3/1-12.
Pravilnik o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja člen 17, 20, 20/1, 20/2.

Pridruženi dokumenti:*

Opr. št: PRp 475/2013, ECLI:SI:VSLJ:2013:PRP.475.2013

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
08.11.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDU5MjIz