<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba PRp 221/2013

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2013:PRP.221.2013
Evidenčna številka:VSL0066043
Datum odločbe:07.03.2013
Področje:PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:odločba o prekršku - razumljiv izrek odločbe o prekršku

Jedro

Izrek odločbe o prekršku mora vsebovati kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek – kraj in čas storitve, način storitve ter odločilne okoliščine morajo biti kot zakonski znaki prekrška opredeljeni na abstraktni kot tudi na konkretni ravni.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se postopek ne ustavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da nadaljuje s postopkom po zahtevi za sodno varstvo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ob odločanju o zahtevi za sodno varstvo storilca spremenilo odločbo o prekršku prekrškovnega organa Policijske postaje Ljubljana z dne 12. 9. 2012 in je postopek o prekršku zaradi prekrška po četrtem odstavku 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) ustavilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ter odločilo, da stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun na podlagi četrtega odstavka 144. člena ZP-1.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložil pritožbo prekrškovni organ, ki meni, da je izrek odločbe o prekršku razumljiv. Uveljavlja, da iz opisa dejanskega stanja prekrška v izreku odločbe prekrškovnega organa izhajata kraj in čas prekrška in sicer, da je kršitelj zasledoval oškodovanko v obdobju od 16. 9. 2011 do 21. 9. 2011 (19. 9. 2011 ob 14.30 na naslovu Ulica A, 21. 9. 2011 okoli 9.30 ure na Ulici B in 16. 9. 2011 okoli 17.00 ure v lokalu S. v Ulici C). Opisan je tudi način storitve zasledovanja in prav tako je prekrškovni organ opisal, da je zaradi navedenih zasledovanj kršitelj pri oškodovanki povzročil občutek strahu, prizadetosti in ogrožanje in je to utemeljil s tem, da je zaradi navedenega oškodovanka dejanje naznanila na Policijski postaji Ljubljana. Prav tako je v izreku opisano razmerje med kršiteljem in oškodovanko, zato se mu je očitala kršitev šestega odstavka (pravilno: četrtega odstavka) 6. člena ZJRM-1. Po prepričanju prekrškovnega organa pa je treba opis prekrška v izreku odločbe presojati celovito in ga presojati tudi v povezavi z obrazložitvijo odločbe, ki skupaj z izrekom tvori celoto. Predlaga zato, da se sodba spremeni in se storilca spozna za odgovornega po četrtem odstavku 6. člena ZJRM-1.

3. Višje sodišče uvodoma ugotavlja, da je pritožba prekrškovnega organa pravočasna in tudi dovoljena, saj je bil postopek pri sodišču prve stopnje ustavljen in pritožnik glede na vsebino pritožbe uveljavlja dovoljen razlog, pritožbeno sodišče pa se tudi strinja, da izrek, kot je opisan v odločbi o prekršku prekrškovnega organa PP Ljubljana z dne 12. 9. 2012 vsebuje vse zahtevane sestavine izreka prekrška po četrtem odstavku 6. člena ZJRM-1, kot bo navedeno v nadaljevanju.

4. Prekršek po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 stori kdor izziva ali koga spodbuja k pretepu ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način ali koga zasleduje in s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu; če je prekršek storjen proti zakoncu ali zunajzakonskemu partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti, bivšemu zakoncu ali zunajzakonskemu partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti, krvnemu sorodniku v ravni vrsti, posvojitelju ali posvojencu, rejniku ali rejencu, skrbniku ali varovancu te osebe ali proti osebi, ki živi s storilcem v skupnem gospodinjstvu, pa gre za prekršek po četrtem odstavku 6. člena ZJRM-1. Navedeno pomeni, da je prekršek po četrtem odstavku 6. člena ZJRM-1 storjen, če je podana katerakoli od izvršitvenih oblik iz prvega odstavka (zadošča že, da kdo koga zasleduje) in z dodatnim pogojem, da je s takšnim vedenjem pri njem povzročil občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu, poleg tega pa morata biti (za prekršek po četrtem odstavku 6. člena ZJRM-1) še v posebnem osebnem odnosu ali krvnem sorodstvu. Pri presoji ali izrek odločbe o prekršku prekrškovnega organa zadosti navedenim kriterijem višje sodišče ugotavlja, da je iz izreka odločbe prekrškovnega organa nedvomno razvidno izvršitveno dejanje „kdor koga zasleduje“, saj je opisano, da je storilec v vsega petih dneh (od 16. 9. do 21. 9. 2011) kar trikrat stopil v kontakt z Z.Z. in to v takih predelih mesta (Ulica A, Ulica B in S. v Ulici C), ki so izven območja njegovega bivanja (stanuje na Ulici Ž) iz česar nedvomno izhaja, da je storilec Z.Z. zasledoval. V obrazložitvi odločbe o prekršku pa je tudi opisano, da se je storilčeva izvenzakonska partnerica Z.Z. namerno odselila od storilca k prijateljici G.L. na območju AA. Tudi drugi pogoj iz prvega odstavka 6. člena ZJRM-1 „s takšnim vedenjem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu“ je nedvomno izpolnjen, kajti v izreku odločbe je navedeno, da je zaradi ravnanja storilca Z.Z. odšla na Policijsko postajo Ljubljana in je storilca naznanila, dodatno pa je tudi navedeno, da je storilec še hodil okoli stanovanjskega bloka, kričal in jih vse žalil ter večkrat poklical G.L., kar nedvomno omogoča zaključek, da se je Z.Z. zaradi takega njegovega vedenja počutila ogroženo oziroma je bila v strahu, da se ji ne bi kaj zgodilo ter je bil to razlog, da je dejanje prijavila. Nedvomno bi bil izrek perfektnejši, če bi prekrškovni organ v njem navedel, da je vedenje storilca pri Z.Z. vzbudilo občutek strahu glede na njune prejšnje odnose, saj je Z.Z. zoper bivšega izvenzakonskega partnerja podala kazensko ovadbo zaradi nasilja v družini in se iz tega razloga tudi odselila od njega z otroki; vendar je mogoče pritrditi pritožbenim navedbam prekrškovnega organa, da obrazložitev dopolnjuje navedbe izreka. Pri tem je potrebno poudariti, da jih le dopolnjuje, ker ima načeloma sodišče prve stopnje prav, da je izrek odločbe tisti, ki postane pravnomočen tako, da mora poleg abstraktnih znakov prekrška vsebovati tudi konkretne. Prekrškovni organ pa je v navedeni odločbi poleg abstraktne navedbe, da je storilec povzročil občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu še konkretno navedel, da je Z.Z. dejanje naznanila na Policijski postaji Ljubljana ter je poleg tega opisal, da je storilec še hodil okoli stanovanjskega bloka, kričal in jih žalil, iz česar pa je tudi razvidno, da so vsa opisana dejanja pri Z.Z. vzbudila občutek strahu in posledično privedla do njene odločitve za naznanitev dejanja pri PP Ljubljana. Glede na to, da se v odločbi o prekršku storilcu očita prekršek po četrtem odstavku 6. člena ZJRM-1 (torej strožji prekršek glede na prekršek po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1, kar izhaja tudi iz predpisane globe) mora biti v izreku naveden tudi odnos med storilcem (tistim, ki izziva, spodbuja k pretepu ali podobno) in med žrtvijo (torej tistim, pri katerem povzroči tako ravnanje občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu). Tudi glede tega izrek odločbe prekrškovnega organa vsebuje navedbo, da je šlo za bivšo izvenzakonsko partnerico ter so tako navedeni vsi znaki prekrška ter s tem izpolnjeni kriteriji, zaradi katerih je v navedenem primeru mogoče govoriti o pravilnem in popolnem izreku za prekršek iz četrtega odstavka 6. člena ZJRM-1. Navedeni izrek po mnenju višjega sodišča ustreza vsem kriterijem razumljivega izreka tudi glede na številne odločbe Vrhovnega sodišča RS, po katerih mora izrek odločbe o prekršku vsebovati kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek – kraj in čas storitve, način storitve ter odločilne okoliščine ter morajo biti zakonski znaki prekrška opredeljeni na abstraktni in tudi na konkretni ravni. Le ti so v konkretni odločbi opisani v izreku, dopolnjujejo pa jih še navedbe obrazložitve o sedanjih in nekdanjih odnosih med bivšima izvenzakonskima partnerjema, ker gotovo (vse) ne sodi v izrek odločbe o prekršku. Zaradi navedenih ugotovitev višje sodišče meni, da je izrek odločbe o prekršku prekrškovnega organa razumljiv, saj so konkretizirane tako časovne in krajevne okoliščine storilčevega ravnanja, kot tudi izvršitveni obliki zasledovanja in nadaljnji zakonski znak prekrška, to je povzročitev občutka ogroženosti in strahu, kot tudi poseben zakonski znak prekrška po četrtem odstavku 6. člena ZJRM-1, to je odnos med storilcem in žrtvijo, zaradi česar so nepravilni zaključki sodišča prve stopnje, da je potrebno postopek proti storilcu ustaviti po 1. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1, ker dejanje ni prekršek.

5. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi prekrškovnega organa in je sodbo spremenilo z odločitvijo, da se postopek ne ustavi, zaradi česar bo moralo sodišče prve stopnje (glede na to, da gre za postopek po zahtevi za sodno varstvo) nadaljevati s postopkom skladno z določili 65. člena ZP-1.


Zveza:

ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1.
ZJRM-1 člen 6, 6/1, 6/4.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.06.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDU0MzE1