VSL sklep EPVDp 130/2012

Jedro

Sodišče prve stopnje je pri odločitvi, da zavrne storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, utemeljeno upoštevalo storilčeve številne vožnje pod vplivom alkohola in da mu je bilo že izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Poleg tega pa storilec tudi ni predložil ustreznega zdravniškega spričevala (z mnenjem alkohologa), ampak mnenje psihologa.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve

stopnje.

Storilec je dolžan plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zavrne storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je bilo izrečeno s sklepom EPVD 559/2011 z dne 28. 2. 2012.

2. V pravočasni pritožbi storilec uveljavlja, da se mu ne zdi poštena odločitev glede zavrnitve prošnje za odlog prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Izpolnil je vse zahteve, vendar g. J. ni bilo na določen termin v ZZVD, zato je poslal mnenje drugega psihologa, ki je ocenil, da je sposoben za vožnjo do leta 2061. Od prekrška, zaradi katerega je ob izpit, ni več storil prekrška, že nekaj let pa je tudi na zavodu. Ker nima izobrazbe, je vožnja njegova skoraj edina možnost in ne razume, zakaj lažno upanje, kar je zanj tudi precejšnji finančni zalogaj, saj mesečno prejema 230,00 eurov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pregled zadeve pokaže, da je prvostopno sodišče utemeljeno in zakonito zavrnilo storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in je za svojo odločitev v izpodbijanem sklepu navedlo ustrezne razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja. V zvezi s pritožbenimi navedbami storilca, da mu je sodišče dalo lažno upanje, pripominja, da (kot navajajo tudi uvodna pojasnila Zakona o prekrških z novelama ZP-1F in ZP-1G) odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja kljub predloženemu spričevalu ni samoumevna. Pri odločanju o odložitvi izvršitve mora sodišče upoštevati vse odločilne okoliščine, celovito presoditi osebnost storilca, stopnjo njegove odgovornosti za prekršek in druge okoliščine, v katerih je storil prekršek. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče to v obrazložitvi sklepa storilo, ko je navedlo, da je bilo storilcu že pred tem izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja s sklepom EPVD 318/2009 v letu 2009 in so mu bile še za tem izrečene kazenske točke za prekršek vožnje pod vplivom alkohola v letu 2010 in 2011. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so navedbe prvostopnega sodišča glede storilčevih številnih voženj pod vplivom alkohola pravilne, saj to izkazuje izpis iz evidence kazenskih točk, zato že glede na te številne vožnje ni primerno, da bi sodišče storilcu dalo še eno možnost in bi mu dopustilo vožnjo z motornim vozilom, ker do sedaj takega zaupanja ni izkazal. Poleg tega je iz navedb izpodbijanega sklepa (ki so skladne spisovnemu gradivu) razvidno, da je bil storilec pred dokončnim mnenjem Zavoda za varstvo pri delu d.d., Center za medicino dela naročen še na pregled k psihiatru alkohologu, kar tudi potrjuje domnevo, da se storilec vdaja alkoholu. Pritožnik uveljavlja, da je poslal mnenje drugega psihologa, ki je ocenil, da je sposoben za vožnjo do leta 2061, vendar tako mnenje v tem postopku ni upoštevno, saj ga je podal psiholog, medtem ko je bil storilec napoten k zdravniku psihiatru – alkohologu, poleg tega le določene zdravstvene ustanove in določeni zdravniki lahko izdajo zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po Zakonu o voznikih in ne kar vsak psiholog.

5. Pregled spisovnega gradiva tako pokaže, da je prvostopno sodišče pravilno presodilo okoliščine, ki so merodajne za presojo, ali naj se nekemu vozniku odloži izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj ne gre za pravico, ki bi vozniku avtomatično pripadala v tistem trenutku, ko se mu izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, poleg tega pa storilec ni predložil ustreznega zdravniškega spričevala (ki bi vsebovalo tudi mnenje alkohologa). Za navedbe, da g. J. ni bil prisoten, ko je imel določen termin, pa tudi storilec ne izkaže prav ničesar: niti da je bil naročen k dr. J. niti, da se je v ordinaciji zglasil in je bil zdravnik odsoten.

6. Višje sodišče zato po presoji izpodbijanega sklepa, pritožbenih navedb in spisovnega gradiva ugotavlja, da pritožba storilca ni utemeljena, zato jo je zavrnilo in je potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje po določilih tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1.

7. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mora na podlagi določil 147. člena ZP-1 plačati še sodno takso kot stroške pritožbenega postopka, saj za zatrjevano slabo premoženjsko stanje (da prejema le 230,00 eurov dohodka) ni predložil nobenih dokazil in za oprostitev plačila sodne takse tudi ni zaprosil.

Datum zadnje spremembe:

11.06.2013

Podobni dokumenti:

• VSC sklep EPVDp 157/2015
• VSC sklep EPVDp 10/2012
• Sklep I Up 30/2009