VSL sodba PRp 908/2012

Jedro

V primerjavi s prej veljavnim ZVCP-1, ki je v 2. odstavku 131. člena določal, da je pod vplivom snovi iz prejšnjega odstavka (mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo) voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v organizmu, se v skladu z določbami 106. člena ZPrCP za prekršek kaznuje voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali strokovnim pregledom ugotovi prisotnost navedenih snovi in tudi njihovih presnovkov, v krvi ali slini.

Ocena zdravnika oziroma zaznava znakov motenj, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu pri zdravniškem pregledu v okviru strokovnega pregleda, je v primeru, ko je kromatografska preiskava pokazala prisotnost prepovedanih drog in njihovih presnovkov v organizmu, pomembna za odločitev o pridržanju voznika, torej v času, ko rezultat toksikološke preiskave še ni znan, ne pa glede vprašanja odgovornosti za storitev obravnavanega prekrška.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženec je dolžan plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo sodišča prve stopnje je bil obdolženec spoznan za odgovornega storitve prekrška po tretjem odstavku 106. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP). Izrečeni sta mu bili globa v znesku 1.200,00 eurov in stranska sankcija osemnajstih kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom kategorije B, naloženo pa tudi plačilo stroškov postopka – strokovnega pregleda v znesku 880,43 eurov in sodne takse.

2. Zoper sodbo so obdolženčevi zagovorniki vložili pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagali, da višje sodišče postopek ustavi, podrejeno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje. Navajajo, da je sodišče svoj zaključek gradilo na okoliščini, da je s toksikološko preiskavo krvi obdolžencu dokazano, da je bil pod vplivom prepovedane droge THC in metabolita THC, s čemer je napačno uporabilo materialnopravno določilo 106. in 108. člena ZPrCP, z nezakonitim postopanjem pa vpeljalo tudi dokazno pravilo v nasprotju z načeloma proste presoje dokazov in materialne resnice, ki veljata v postopku o prekršku. Toksikološka preiskava krvi preiskovanca ni in ne more biti edini pravno veljaven dokaz za to, da je nekdo v času, ko je bila snov (prepovedana droga) najdena v krvi, vozil pod vplivom prepovedanih drog, oziroma da je bila njegova zmožnost oziroma sposobnost za vožnjo zmanjšana. Prvi odstavek 106. člena ZPrCP določa, da se šteje, da je pod vplivom prepovedanih drog voznik, pri katerem se (kot v konkretnem primeru) s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v krvi ali slini. Skladno s prvim odstavkom 108. člena istega zakona obsega strokovni pregled ne le odvzem vzorcev krvi, urina ali drugih telesnih tekočin (na podlagi katerih je izdelana toksikološka preiskava), pač pa tudi (in predvsem) celovit zdravniški pregled, s katerim se ugotavljajo znaki motenj v vedenju, ki lahko povzročajo nezanesljivo ravnanje v prometu. Zakaj toksikološka preiskava krvi sama po sebi ne more predstavljati pravnorelevantnega dokaza za dokazovanje vpliva prepovedane droge na psihofizične sposobnosti voznika, je moč povzeti tudi iz razlogov sodbe, kjer sodišče (ki torej pride samo s seboj v nasprotje) navaja, da je dejstvo, da se aktivna substanca konoplje (THC) zadrži v krvi še nekaj dni po uživanju konoplje, splošno znano; kar pa seveda ne pomeni – kar je prav tako splošno znano – da je vpliv prepovedane droge na psihofizične sposobnosti voznika v smislu znakov motenj v vedenju, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu, dejansko prisoten. In ravno zato zakon za ugotavljanje takšnih znakov predpisuje (celovit) zdravniški pregled, ki poleg toksikološke preiskave (ki lahko že apriori izključi, ne pa tudi dokazuje prisotnost prepovedane droge) obsega tudi zdravniški pregled, s katerim se ugotavljajo znaki motenj v vedenju, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu. Tudi skladno s stališčem sodne prakse (sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije IV Ips 91/2008 in sodba Višjega sodišča v Ljubljani PRp 311/2011), se prisotnost in vpliv prepovedane droge dokazuje ne le s toksikološko preiskavo, pač pa v povezavi z drugimi, za stanje pod vplivom mamil značilnimi znaki. In prav v konkretnem primeru je bilo za obdolženca ob zdravniškem pregledu ugotovljeno, da pri njem niso (z zanesljivostjo) prisotni takšni znaki motenj v vedenju (prim. izpolnjene rubrike, ki se nanašajo na mamila, psihoaktivna zdravila). Tudi zdravnica ni zabeležila, da bi bil vpliv mamil zaznaven, nasprotno, iz njene ocene je mogoče sklepati, da vpliv (v povezavi z izpolnjenimi rubrikami) ni zaznaven. Navedbe, da obstaja sum, da bi lahko bil pod vplivom prepovedanih drog, pa ni mogoče šteti v škodo, pač pa kvečjemu v korist obdolžencu (domneva nedolžnosti). Zdravnica je namreč navedla, da ni zanesljivih znakov, ki bi izkazovali prisotnost mamil pri obdolžencu oziroma vpliv mamil na njegovo vedenje. Zaradi razjasnitve morebitne tozadevne nejasnosti (še toliko bolj, ker je sodišče prve stopnje več kot očitno omenjeno listino napačno presodilo), bi bilo v postopku potrebno zaslišati zdravnico, kar je obramba tudi izrecno predlagala, v zvezi z vprašanjem, kako je potekal celoten postopek strokovnega pregleda in ali je pri obdolžencu zaznala prisotnost mamil. Sodišče prve stopnje je izvedbo omenjenega dokaza zavrnilo z navedbo, da „ni pričakovati, da bi kot priča izpovedala drugače“ ter, da je „njena ocena o zaznavnosti vpliva prepovedanih drog v tem smislu irelevantna“. O tem, kako bo določena priča izpovedovala, sodišče ne more narediti vnaprejšnje dokazne ocene (takšno je tudi jasno stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in Ustavnega sodišča Republike Slovenije); argument, da je njena ocena irelevantna, pa izhaja iz zgrešenega materialnopravnega izhodišča o izključni pomembnosti toksikološke preiskave krvi. S tem, ko je sodišče zavrnilo izvedbo predlaganega dokaza, je prekršilo tudi obdolženčevo pravico do izvajanja dokazov v njegovo korist oziroma do soočenja s potencialno obremenilnimi dokazi, s tem pa njegovo pravico do obrambe oziroma poštenega sojenja (prim. 68. člen ZP-1, 22., 23. in 29. člen Ustave Republike Slovenije, 6. člen EKČP). Ker bi torej sodišče prve stopnje ob pravilnem materialnopravnem izhodišču ter pravilni presoji okoliščin ter s tem povezani pravilni ter celoviti dokazni oceni moralo priti do zaključka, da pri obdolžencu, upoštevaje strokovni pregled, niso bili ugotovljeni znaki motenj v vedenju, ki lahko povzročajo nezanesljivo ravnanje v prometu, bi moralo upoštevaje tudi zagovor obdolženca, ki mu sodišče sledi, postopek ustaviti. Neodvisno od tega izpodbijajo tudi odločitev o povrnitvi stroškov strokovnega pregleda. Obdolženec višine zneska v postopku ni mogel izpodbijati, saj o odmeri v nasprotju z zakonom ni bil izdan ustrezen sklep, glede na siceršnje razlogovanje sodišča pa je bil ta strošek tudi povsem nepotreben.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po pregledu in presoji zadeve v okviru vložene pritožbe in po uradni dolžnosti na podlagi 159. člena ZP-1 je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje uporabilo ustrezne materialne predpise in obdolženca utemeljeno spoznalo za odgovornega storitve obravnavanega prekrška, glede česar se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje na razloge sodišča prve stopnje, saj se z njimi v celoti strinja.

5. Glede na pritožbene navedbe le še dodaja, da se v skladu s tretjim odstavkom 106. člena ZPrCP kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena. V skladu s prvim odstavkom tega člena voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu niti ga začeti voziti, če je pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom tega člena pod vplivom snovi iz prejšnjega odstavka voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v krvi ali slini. Če se s toksikološko preiskavo telesnih tekočin ugotovi prisotnost prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi ali njihovih presnovkov le v urinu, se v skladu s četrtim odstavkom 106. člena ZPrCP voznika napoti na kontrolni zdravstveni pregled v skladu z zakonom, ki ureja voznike.

6. V primerjavi s prej veljavnim Zakonom o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1), na katerega se nanašata tudi navedeni odločitvi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (z dne 28. 10. 2008) in Višjega sodišča v Ljubljani (z dne 15. 3. 2011), ki je v drugem odstavku 131. člena določal, da je pod vplivom snovi iz prejšnjega odstavka (mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo) voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v organizmu, se torej v skladu z navedenimi določbami 106. člena ZPrCP za prekršek kaznuje voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali strokovnim pregledom ugotovi prisotnost navedenih snovi in tudi njihovih presnovkov, v krvi ali slini. Strokovni pregled po tem zakonu pa obsega zdravniški pregled, s katerim se ugotavljajo znaki motenj v vedenju, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu, in odvzem vzorcev krvi, urina ali drugih telesnih tekočin oziroma tkiv zaradi ugotavljanja prisotnosti alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki vplivajo na zmožnost varne udeležbe v cestnem prometu; obseg odvzema vzorcev se določi glede na potrebe preiskave, s katero se ugotavlja prisotnost navedenih snovi v organizmu; če zaradi zdravstvenega stanja, ali drugega, s tem povezanega objektivnega vzroka, ni mogoče opraviti celotnega strokovnega pregleda, mora zdravnik opraviti tisti del pregleda, ki ga je mogoče opraviti, in podati mnenje o znakih motenj v vedenju, ki kažejo na vpliv alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi (108. člen ZPrCP).

7. V obravnavani zadevi je iz Poročila o toksikološki preiskavi Inštituta za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani z dne 16. 2. 2012 razvidno, da je kromatografska preiskava pokazala prisotnost tetrahidrokanabinola (THC) in metabolita THC (THC-COOH) v krvi, sicer pa tudi iz Naročila za zdravniško preiskavo in odvzem krvi ter urina zaradi ugotavljanja vpliva alkohola, mamil in psihoaktivnih zdravil izhaja ocena zdravnice, da obstaja sum vpliva mamil, pri čemer je pri opombah navedeno, da je preiskovanec sodeloval pri pregledu, je hiperaktiven, vendar tega z gotovostjo ne more pripisati vplivu zdravil oziroma mamil, lahko da gre za tako osebnost. Ocena zdravnika oziroma zaznava znakov motenj, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu pri zdravniškem pregledu v okviru strokovnega pregleda, pa je v primeru, ko je kromatografska preiskava pokazala prisotnost prepovedanih drog in njihovih presnovkov v organizmu, pomembna le za odločitev o pridržanju voznika (5. točka prvega odstavka 24. člena ZPrCP), torej v času, ko rezultat toksikološke preiskave še ni znan, ne pa glede vprašanja odgovornosti za storitev obravnavanega prekrška, saj se v skladu z drugim odstavkom 106. člena ZPrCP šteje, da je pod vplivom prepovedanih drog oziroma njihovih presnovkov voznik, pri katerem se s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v krvi ali slini, kar je bilo pri obdolžencu nedvomno ugotovljeno s toksikološko preiskavo.

8. Glede na navedeno pritožbene navedbe dvoma v pravilnost v postopku na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja niso vzbudile in je obdolženec tudi po mnenju pritožbenega sodišča storil obravnavani prekršek in je zanj odgovoren.

9. Pri preizkusu odločitve o sankcijah je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bila globa izrečena v najnižjem predpisanem znesku (v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 17. člena ZP-1 jo je mogoče posamezniku izreči v znesku do 5.000,00 eurov), pri čemer so primerno prišle do izraza ugotovljene in za odmero pomembne okoliščine, kot so navedene v sodbi sodišča prve stopnje, vozniku motornega vozila pa utemeljeno tudi stranska sankcija osemnajstih kazenskih točk, ki je za ta prekršek predpisana kot obvezna stranska sankcija. Po pravnomočnosti te sodbe pa bo sodišče prve stopnje izdalo sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, v katerem bo poučen, da lahko v 15 dneh od pravnomočnosti oziroma dneva vročitve pravnomočnega sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja vloži predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

10. Obdolžencu, ki mu je bila izrečena sankcija za prekršek, je bilo utemeljeno in v skladu s prvim odstavkom 144. člena ZP-1 naloženo tudi plačilo stroškov postopka, med katere spadajo tudi stroški strokovnega pregleda z odvzemom krvi oziroma stroški toksikološke analize, ki je bila konkretno tudi opravljena s strani pooblaščenega laboratorija, zato višje sodišče nima pomislekov v priloženi stroškovnik.

11. Glede na navedeno in ker kakšnih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, ni zasledilo, je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.

12. Ker zagovorniki s pritožbo niso uspeli, je dolžan obdolženec v skladu s 147. členom ZP-1 plačati sodno takso, ki bo odmerjena s posebnim plačilnim nalogom sodišča, pred katerim je tekel postopek na prvi stopnji, na podlagi Zakona o sodnih taksah (ZST-1).

Datum zadnje spremembe:

11.06.2013

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba PRp 90/2020
• VSL Sodba PRp 102/2020
• VSL Sodba PRp 744/2021