<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep EPVDp 69/2010

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2010:EPVDP.69.2010
Evidenčna številka:VSL0066555
Datum odločbe:18.03.2010
Področje:PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - plačilni nalog - vročanje - odklonitev sprejema

Jedro

Če pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav, se plačilni nalog izda in vroči kršitelju takoj na kraju samem. Če kršitelj noče sprejeti plačilnega naloga brez zakonitega razloga, se šteje vročitev za opravljeno, pooblaščena uradna oseba pa na plačilni nalog zapiše dan, uro in razlog odklonitve sprejema pisanja ter kraj, kjer se plačilni nalog pusti.

Izrek

Pritožba zagovornika storilca se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Storilec je dolžan plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka.

Obrazložitev

:

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje storilcu kot vozniku začetniku izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije motornih vozil B, G in H, za katere je storilec imel dovoljenje na dan 22. 11. 2009, ko je storil prekršek, s katerim je presegel sedem kazenskih točk oziroma dosegel skupaj devet kazenskih točk. Naloženo mu je bilo tudi plačilo sodne takse.

V pravočasno vloženi pritožbi in predlogu za zadržanje izvršitve sankcije storilčev zagovornik navaja, da pritožnik ni bil nikoli seznanjen z vsebino plačilnega naloga, prav tako ni bil seznanjen z nastopom pravnomočnosti tega plačilnega naloga, ki mu ni bil nikoli vročen niti osebno niti na naslov njegovega bivališča. Za plačilni nalog je izvedel šele iz izpodbijanega sklepa. Z opustitvijo vročitve navedenega plačilnega naloga je bila pritožniku odvzeta pravica do vlaganja pravnih sredstev in pravica do enakega varstva pravic, zato tudi plačilni nalog ni mogel postati pravnomočen in v konkretnem primeru gre za absolutno bistveno kršitev prekrškovnega postopka.

Pritožba in podredno predlog za zadržanje izvršitve sankcije nista utemeljena.

Višje sodišče po pregledu spisovnega gradiva ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in utemeljeno storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ker je kot voznik začetnik dosegel devet kazenskih točk. Iz obvestila upravne enote je razvidno, da je bilo storilcu izdano veljavno vozniško dovoljenje dne 23. 3. 2009 in ima status voznika začetnika do decembra 2011. Iz obvestila Ministrstva za pravosodje, Sektorja za izvrševanje kazenskih sankcij pa je razvidno, da je storilec dosegel tri kazenske točke s plačilnim nalogom, ki je postal pravnomočen 1. 12. 2009, in šest kazenskih točk s sodbo okrajnega sodišča, ki je postala pravnomočna 3. 11. 2009. Storilec je torej kot voznik začetnik skupaj dosegel devet kazenskih točk in torej presegel sedem kazenskih točk, za katere je v četrtem odstavku 235. člena ZVCP-1 določeno, da se vozniku začetniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, če v času treh let doseže ali preseže sedem kazenskih točk v cestnem prometu. Višje sodišče v tem postopku presoja le pravilnost ugotovljenih pogojev in seštevka pravnomočno izrečenih kazenskih točk ter ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in skladno s tretjim in četrtim odstavkom 22. člena Zakona o prekrških (ZP-1) izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Glede pritožbenega uveljavljanja, da plačilni nalog prekrškovnega organa ni postal pravnomočen, je pritožniku pojasniti, da je spisu priložena kopija navedenega plačilnega naloga, katerega original je prejel storilec, plačilni nalog je opremljen s klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti, na plačilnem nalogu pa je v opombi policist, ki je plačilni nalog tudi podpisal, navedel, da je plačilni nalog vročen storilcu na kraju ob 20.23 uri z datumom vročitve 22. 11. 2009. Pod rubriko podpis prejemnika je zabeleženo, da je le-ta odklonil podpis, nikjer pa ni zabeleženo, da mu ni bilo mogoče vročiti plačilnega naloga na kraju samem. Pritožniku je pojasniti, da skladno s prvim odstavkom 57. člena ZP-1 se plačilni nalog izda in vroči kršitelju takoj na kraju prekrška, če pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav. V obravnavanem primeru je šlo za prekršek, ki ga je pooblaščena uradna oseba ugotovila osebno (prekoračena hitrost vožnje po b) točki sedmega odstavka 32. člena ZVCP-1), torej je bil storilec tudi seznanjen na kraju samem s storjenim prekrškom in torej ne gre za primer, ko kršitelju ni mogoče izdati ali vročiti običajnega ali posebnega plačilnega naloga takoj na kraju prekrška, kar sicer določa peti odstavek 57. člena ZP-1, vendar so to le primeri, ko na strani prekrškovnega organa iz objektivnih razlogov ali zaradi tehničnih ovir ni bilo mogoče izpisati ali natisniti plačilnega naloga na obrazcu in torej ne gre za primer, ko se prekršek osebno zazna in neposredno predoči kršitelju. Pritožnik tudi ne oporeka, da kritičnega dne ne bi vozil motornega vozila in storil prekršek po b) točki sedmega odstavka 32. člena ZVCP-1. V obravnavanem primeru je bil plačilni nalog vročen storilcu na kraju samem ob 20.23 uri, kar je zabeleženo na plačilnem nalogu in zgolj odklonitev storilčevega podpisa ne pomeni, da mu plačilni nalog ni bil vročen. Če kršitelj noče sprejeti plačilnega naloga brez zakonitega razloga (drugi odstavek 95. člena ZUP v zvezi s prvim odstavkom 58. člen ZP-1), se šteje vročitev za opravljeno, pooblaščena uradna oseba pa na plačilni nalog v takem primeru zapiše razlog odklonitve sprejema pisanja, dan, uro in kraj, kjer se plačilni nalog pusti. V pritožbi storilec ne navaja, da bi odklonil sprejem plačilnega naloga na kraju samem, temveč navaja le, da mu ni bil poslan na naslov njegovega bivališča, kar je nedvomno točno, vendar pa mu je bil vročen osebno na kraju samem. V pravnem pouku na plačilnem nalogu je bil poučen o pravici do pravnega sredstva, katerega pa ni vložil in tega tudi ne zatrjuje, zato je plačilni nalog v osmih dneh po vročitvi postal pravnomočen dne 1. 12. 2009, s tem pa so postale pravnomočne tudi izrečene kazenske točke.

Višje sodišče je glede na navedeno potrdilo odločitev sodišča prve stopnje in zavrnilo pritožbo storilčevega zagovornika kot neutemeljeno skladno s tretjim odstavkom 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1.

Ker zagovornik s pritožbo ni uspel, je storilec dolžan plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka, ki mu jo bo odmerilo sodišče prve stopnje skladno z Zakonom o sodnih taksah.


Zveza:

ZP-1 člen 22, 22/3, 22/4, 57, 57/1, 57/5, 58, 58/1, 202a, 202a/1.
ZUP člen 95, 95/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.11.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQ4ODQ1