VSL sklep EPVDp 45/2010

Jedro

Po uveljavitvi ZP-1E je v 5. alinei 2. odstavka 52. člena določeno, da je hitri postopek, ki ga vodijo prekrškovni organi, izključen le za prekrške zoper varnost javnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija 18 kazenskih točk.

Predmet presoje v tem postopku je le pravilnost seštevka kazenskih točk, izrečenih storilcu prekrška kot vozniku motornega vozila, ter presoja, ali je v zakonsko določenem času dosegel 18 kazenskih točk.

Izrek

Pritožba storilca se kot neutemeljena zavrne in se sklep sodišča prve stopnje o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja potrdi.

Storilec je dolžan kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso.

Obrazložitev

:

Z uvodoma navedenim sklepom je bilo storilcu na podlagi 3. in 4. odstavka 22. člena Zakona o prekrških (ZP-1) v zvezi s 3. odstavkom 235. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki jih je imel v času storitve zadnjega prekrška, ki ga je storil dne 9. 10. 2009, s katerim je presegel 18 kazenskih točk.

V pravočasno vloženi pritožbi je storilec navedel, da je bil sklep izdan tudi na podlagi plačilnega naloga, kar pomeni bistveno kršitev pravice do poštenega sojenja in ostalih človekovih pravic. Pri izdaji plačilnega naloga je šlo za prekoračitev pooblastil policistov, saj so predpisali sankcijo v višini 9 kazenskih točk, čeprav bi morali zadevo predati pristojnemu sodišču. Tako je navedeni plačilni nalog nezakonit in ne more služiti kot pravna podlaga za navedeni sklep. Ob upoštevanju tega ni presegel 18 kazenskih točk in je tako sklep neutemeljen. Prav tako ni nikjer navedeno, kdaj so bili storjeni prekrški, tako da sodišče ni moglo presoditi, ali so bile točke zbrane v roku treh let, kot je to navedeno v zakonu. Sam meni, da je med prvim in drugim prekrškom preteklo več kot tri leta. V sklepu prav tako ni navedeno, kdaj je opravil vozniški izpit, kar je obvezna sestavina izreka sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, navedeno dejstvo pa predstavlja kršitev postopka. Sodišče prosi, da še enkrat prouči pritožbene razloge, saj prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja zanj pomeni izgubo možnosti pridobivanja dohodka, to pa pomeni veliko socialno in duševno stisko. Teža storjenih prekrškov ni sorazmerna z izrečeno kaznijo. Predlaga da sodišče postopek ustavi in spremeni sklep tako, da se mu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče.

Pritožba ni utemeljena.

Po pregledu spisovnega gradiva in oceni pritožbenih navedb višje sodišče ugotavlja, da je odločitev okrajnega sodišča o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pravilna in zakonita in temelji na pravnomočni odločitvi prekrškovnega organa in pravnomočni odločitvi okrajnega sodišča, ki sta navedeni v obrazložitvi sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, s katerima je storilec v času treh let presegel 18 kazenskih točk, ki so podlaga za izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Prekrška je storil v obdobju treh let, in sicer 11. 9. 2007 in 9. 10. 2009, ko je storil zadnji prekršek, s katerim je dosegel 19 kazenskih točk, zaradi česar mu je sodišče utemeljeno, na podlagi pravnomočnih odločb, ki sta postali pravnomočni 17. 6. 2008 in 20. 10. 2009, na podlagi določil tretjega odstavka 22. člena ZP-1 in tretjega odstavka 235. člena ZVCP-1, izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki jih je storilec imel na dan storitve zadnjega prekrška. Niso utemeljene pritožbene navedbe storilca, da je prekrškovni organ prekoračil pooblastila, ki jih ima po ZP-1, ker mu je s plačilnim nalogom izrekel 9 kazenskih točk, kar naj bi bilo v pristojnosti sodišč, saj je bilo v 5. alinei drugega odstavka 52. člena ZP-1, ki je veljal v času, ko je storilec storil navedeni prekršek, določeno, da je hitri postopek, ki ga vodijo prekrškovni organi, izključen le za prekrške zoper varnost javnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija 18 kazenskih točk, kar pomeni, da je bil prekrškovni organ pristojen odločati o prekrških, za katere je v zakonu predpisano manjše število kazenskih točk kot 18 kazenskih točk. Tudi ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb storilca, ki se nanašajo na zmotno ugotovljeno dejansko stanje prekrška, za katerega mu je bil izdan plačilni nalog, saj sta obe odločbi, ki sta podlaga za izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, že pred izdajo sklepa o prenehanju, postali pravnomočni in ju z rednimi pravnimi sredstvi ni več mogoče izpodbijati. Predmet presoje v tem postopku je le pravilnost seštevka kazenskih točk izrečenih storilcu prekrška kot vozniku motornega vozila ter presoja, ali je v zakonsko določenem času dosegel 18 kazenskih točk, ta presoja pa je bila v obravnavanem primeru tudi opravljena, ter je bila pravilna. Iz istega razloga tudi ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb, s katerimi storilec utemeljuje potrebo po posedovanju veljavnega vozniškega dovoljenja, saj se ob izreku sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne uporabljajo določbe o odmeri sankcij, torej tudi ne o njihovi omilitvi. Nobene podlage tudi nimajo pritožbene navedbe storilca, da v sklepu ni naveden datum izdaje vozniškega dovoljenja, saj je v izreku sklepa navedeno, da je storilcu UE izdala vozniško dovoljenje 15. 5. 2007, kar izhaja tudi iz dopisa te UE z dne 12. 1. 2010, in sicer mu je bilo tega dne izdano vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij B, G in H. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo storilca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Ker storilec s pritožbo ni uspel, je na podlagi 147. člena v zvezi s 143. do 146. členom ZP-1, v skladu z Zakonom o sodnih taksah in ustrezno taksno tarifo, dolžan plačati tudi stroške pritožbenega postopka, in sicer sodno takso, ki mu jo bo odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja s posebnim plačilnim nalogom.

Datum zadnje spremembe:

20.11.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sklep EPVDp 202/2009
• VSL sklep EPVDp 109/2010
• Sodba IV Ips 6/2010