VSL sodba PRp 836/2010

Jedro

Ob ugotovitvah, ko je prvotno izmerjeni rezultat preizkusa z elektronskim alkotestom pokazal vsebnost 0,71 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, kar ob upoštevanju tolerance proizvajalca 0,05 pomeni vsebnost 0,66 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, ter ob ugotovitvi, da je rezultat strokovnega pregleda pokazal 1,66 grama alkohola na kilogram krvi, je torej za obdolženca rezultat strokovnega pregleda zanj manj ugoden, čeprav gre za nedvomno točno ugotovljeno koncentracijo alkohola, ki jo tudi izvaja pooblaščena institucija za opravljanje tovrstnih analiz. Pri tem pa ni spregledati, da je obdolženec v skladu z 2. odstavkom 132. člena ZVCP-1 s tem, ko se ni strinjal z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom in posledično tudi odklonil podpis zapisnika, le izkoristil svojo zakonsko pravico pri kontroli prvotno dobljenega rezultata z elektronskim alkotestom še z rezultatom krvne analize, kar pa mu ob pravilnem razumevanju določbe 132. člena ZVCP-1 po oceni višjega sodišča ne more in ne sme biti v škodo. Taka razlaga je skladna tudi s stališčem v odločbi Ustavnega sodišča RS, ki je sicer zavzelo stališče v primeru odklonitve strokovnega pregleda, vendar pa je v tej smeri bilo zavzeto stališče, da pravica obdolženca - preizkušanca v cestnem prometu, da izposluje kontrolo prvotno dobljenega rezultata, ki ga je pokazal elektronski alkotest, ne more biti obdolžencu v škodo, saj bi ob vsaki drugačni razlagi prišlo lahko do situacije, ko bi obdolženec, ki je samo izkoristil pravico, ki mu jo daje ZVCP-1, v posameznih primerih bil lahko strožje kaznovan kakor za prvotno, zgolj z njegove strani ugovarjano ugotovitev stopnje alkohola, ki jo je pokazal elektronski alkotest.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženega se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje glede pravne opredelitve prekrška in glede odločitve o sankcijah spremeni tako, da se obdolženega spozna za odgovornega prekrška po d) točki četrtega odstavka 130. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1), ki ga je storil s tem, da je dne 23. 1. 2010 ob 04.05 uri vozil osebni avtomobil po Ilirski ulici v Ljubljani in bil ustavljen na Vidovdanski ulici, kjer mu je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom, s katerim je bilo ugotovljeno, da je imel 0,71 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, kar ob upoštevanju tolerance proizvajalca alkotesta v korist obdolženega pomeni, da je imel v organizmu 0,66 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka in se mu na podlagi točke d) četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 izreče globa 950,00 (devetsto petdeset 00/100 EUR) eurov, 10 (deset) kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom kategorije B in prepoved vožnje motornega vozila kategorije B za dobo 1 (enega) meseca, v nespremenjenih delih pa se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

V skladu z 238.b členom ZVCP-1 in prvim odstavkom 112. člena Zakona o prekrških (ZP-1) se čas pridržanja obdolženca v znesku 20,00 (dvajset 00/100 EUR) eurov všteje v globo, zato je obdolženec dolžan plačati globo v znesku 930,00 (devetsto trideset 00/100 EUR) eurov v 30 (tridesetih) dneh po prejemu te sodbe, lahko pa v tem roku predlaga plačilo globe v obrokih. V primeru neplačila se bo globa izterjala tako, da se bo obdolžencu določil uklonilni zapor, ki traja, dokler obdolženec ne plača globe, vendar najdlje do trideset dni. Z izvršitvijo uklonilnega zapora ne preneha obveznost plačila globe. Če obdolženec tudi po uklonilnem zaporu ne plača globe, se globa izterja prisilno. Obdolženec lahko sodišču predlaga, da se globa nadomesti z opravo določenih nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Sodišče bo pri odločanju o predlogu upoštevalo vse okoliščine zadeve ter premoženjsko stanje in možnosti obdolženca za plačilo globe.

Obrazložitev

:

Z izpodbijano sodbo je bil obdolženi spoznan za odgovornega storitve uvodoma navedenega prekrška, za katerega mu je bila izrečena globa v znesku 950,00 eurov oziroma z upoštevanjem pridržanja globa v znesku 930,00 eurov in stranska sankcija osemnajst kazenskih točk, kar ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel obdolženec vozniško dovoljenje na dan storitve prekrška. Naloženo mu je bilo tudi plačilo stroškov postopka na prvi stopnji, in sicer stroški strokovnega pregleda v znesku 140,79 eurov in plačilo sodne takse.

V pravočasno vloženi pritožbi se zagovornik obdolženca pritožuje zaradi kršitev določil postopka in napačno ugotovljenega dejanskega stanja, ki je rezultiralo tudi v napačni uporabi materialnega prava. Obdolženec je bil sicer najprej preizkušen s certificiranim alkotestom, ki je pokazal 0,71 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, kar ob upoštevanju tolerance proizvajalca pomeni, da je bila vrednost alkohola nižja in torej obdolžencu ni mogoče očitati prekrška po petem odstavku 130. člena ZVCP-1 in mu izreči osemnajst kazenskih točk, pač pa zgolj deset kazenskih točk. Glede na to, da se v postopkih o prekršku uporabljajo pravila kazenskega postopka, bi seveda tudi v konkretnem primeru bilo potrebno kot relevantna uporabiti tista dejstva, ki so za obdolženca bolj ugodna in ker je preizkus z alkotestom pokazal drugačen rezultat kot analiza krvi, ni nobenega razloga, da se obdolženega kaznuje po zakonskem določilu, ki je za njega manj ugodno. Obdolženi tudi trdi, da je bil s strani policista zaveden, ko mu je le-ta sugeriral, da je zanj bolj ugodno, če odkloni podpis zapisnika in gre na strokovni pregled. Višjemu sodišču predlaga razveljavitev sodbe oziroma spremembo v d) točko četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1.

Pritožba je utemeljena.

Višje sodišče po pregledu zadeve v smeri pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti na podlagi 159. člena ZP-1 ugotavlja, da je v obravnavanem primeru podana kršitev materialnega prava v škodo obdolženca, zato je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka te sodbe. Obdolženec je v svojem zagovoru povedal, da je kritičnega dne naredil neumnost, ko je vozil in užival alkohol, sploh pa se mu je to zgodilo prvič, bil je petek, po službi in njegovo početje je bilo nespametno. S takim zagovorom je obdolženec priznal, da je vozil pod vplivom alkohola, čemur tudi v pritožbi ne oporeka, dodaja le novo okoliščino, da je bil zaveden s strani policista, za katero pa ne izkaže, da je brez svoje krivde ne bi mogel uveljavljati že v postopku na prvi stopnji, zato jo višje sodišče kot neupoštevno zavrača. Iz spisu priloženega zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti je razvidno, da je obdolženec najprej opravil preizkus z elektronskim alkotestom znamke Dräger 6810, ki je pokazal rezultat 0,71 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, v opombi zapisnika pa je zabeleženo, da se obdolženec ne strinja z rezultatom in noče podpisati zapisnika, zato je sledila odredba za strokovni pregled na ISM Ljubljana, ki je prav tako priložena spisovnemu gradivu. Ker obdolženec zapisnika o preizkusu z elektronskim alkotestom z ugotovljenim rezultatom ni podpisal, je policist ravnal skladno s petim odstavkom 132. člena ZVCP-1, ki določa, da policist v primeru, ko udeleženec cestnega prometa oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, iz katerega je razvidno, da ima v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon, odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled. Iz poročila o toksikološki preiskavi pa je razvidno, da je imel obdolženec v organizmu najmanj 1,66 grama alkohola na kilogram krvi. Sodišče prve stopnje je ob rezultatu strokovnega pregleda sprejelo zaključek, da je imel obdolženec v organizmu koncentracijo alkohola, ki jo je pokazala analiza krvi in urina in na tem odločilnem dejstvu tudi gradilo svojo dokazno oceno. Višje sodišče pa ob gornjih ugotovitvah, ko je prvotno izmerjeni rezultat preizkusa z elektronskim alkotestom pokazal vsebnost 0,71 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, kar ob upoštevanju tolerance proizvajalca 0,05 pomeni vsebnost 0,66 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka ter ob ugotovitvi, da je rezultat strokovnega pregleda pokazal 1,66 grama alkohola na kilogram krvi, ugotavlja, da je torej za obdolženca rezultat strokovnega pregleda zanj manj ugoden, čeprav gre za nedvomno točno ugotovljeno koncentracijo alkohola, ki jo tudi izvaja pooblaščena institucija za opravljanje tovrstnih analiz. Pri tem pa ni spregledati, da je obdolženec v skladu z drugim odstavkom 132. člena ZVCP-1 s tem, ko se ni strinjal z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom in posledično tudi odklonil podpis zapisnika, le izkoristil svojo zakonsko pravico pri kontroli prvotno dobljenega rezultata z elektronskim alkotestom še z rezultatom krvne analize, kar pa mu ob pravilnem razumevanju določbe 132. člena ZVCP-1 po oceni višjega sodišča ne more in ne sme biti v škodo. Taka razlaga je skladna tudi s stališčem v odločbi Ustavnega sodišča RS, ki je sicer zavzelo stališče v primeru odklonitve strokovnega pregleda, vendar pa je v tej smeri bilo zavzeto stališče, da pravica obdolženca - preizkušanca v cestnem prometu, da izposluje kontrolo prvotno dobljenega rezultata, ki ga je pokazal elektronski alkotest, ne more biti obdolžencu v škodo, saj bi ob vsaki drugačni razlagi prišlo lahko do situacije, ko bi obdolženec, ki je samo izkoristil pravico, ki mu jo daje ZVCP-1, v posameznih primerih bil lahko strožje kaznovan kakor za prvotno, z njegove strani ugovarjano ugotovitev stopnje alkohola, ki jo je pokazal elektronski alkotest. Zaradi navedenega je pritrditi pritožbi, da bi v konkretnem primeru sodišče prve stopnje v skladu s splošnimi načeli kaznovalnega prava ob dveh izmerjenih vrednostih alkohola, moralo upoštevati tisto, ki je za obdolženca bolj ugodna. Višje sodišče ob ugotovitvi, da prvotno izmerjeni rezultat, ki ga je pokazal elektronski alkotest (0,71 mg/l), ob upoštevanju tolerance pomeni 0,66 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, ob takšni koncentraciji alkohola pa je potrebno očitani prekršek obravnavati in sankcionirati v skladu z določbo d) točke četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1, ki določa, da v primeru, če ima voznik več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, se kaznuje z najmanj 950,00 eurov, poleg tega pa se mu izreče deset kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila. Potrebno je upoštevati, da je v konkretnem primeru na podlagi dejanskih ugotovitev prišlo do kršitve materialnega prava v škodo obdolženca, zato je tako kršitev ob upoštevanju pritožbenih navedb in tudi v okviru uradnega preizkusa višje sodišče na podlagi devetega odstavka 163. člena ZP-1 samo odpravilo tako, da je obdolžencu za storjeni prekršek izreklo predpisane sankcije v skladu z d) točko četrtega odstavka 132. člena ZVCP-1 in s tem izpodbijano sodbo glede pravne opredelitve in glede izrečenih sankcij spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka te sodbe.

Datum zadnje spremembe:

20.11.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sodba PRp 477/2010
• VSL sodba PRp 406/2010
• VSL sodba PRp 565/2013