<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep PRp 501/2010

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2010:PRP.501.2010
Evidenčna številka:VSL0066532
Datum odločbe:07.05.2010
Področje:PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:vsebina zahteve za sodno varstvo - odločanje sodišča - zaslišanje obdolženca - opravičilo izostanka - umik zahteve za sodno varstvo - domneva umika zahteve za sodno varstvo

Jedro

V točki 17. odločbe št. U-I-56/06 z dne 15. 3. 2007 je Ustavno sodišče RS izrecno navedlo, da gre v primeru odločanja o zahtevi za sodno varstvo za odločanje v okviru enotnega upravno-kaznovalnega postopka, v katerem opravljajo okrajna sodišča vlogo instančnega organa in hkrati zagotavljajo sodno varstvo.

Pritožnik zgolj na podlagi tega, da je poslal opravičilo za izostanek s prošnjo za preložitev naroka ter na podlagi zatrjevanega pogovora z delavko sodišča, še ni mogel utemeljeno pričakovati, da bo sodišče narok res preložilo. Ocena o tem, ali je razlog za izostanek opravičljiv ali ne, je namreč v domeni sodišča, pritožnik pa se pred razpisanim narokom, glede na poslano opravičilo in glede na zatrjevano pojasnilo delavke sodišča niti ni prepričal, ali je narok res preložen ali ne, saj s strani sodišča ni prejel nobenega obvestila. Če sodišče naroka ne preloži oziroma stranke ne obvesti, da je prošnji za preložitev naroka ugodilo, velja domneva, da prošnji ni bilo ugodeno in je v takem primeru procesni položaj obdolženca, ki se ne zglasi na narok, na katerega je bil pravilno povabljen, enak kot da izostanka ne opraviči.

Zakonodajalec je z uvedbo domneve o umiku zahteve za sodno varstvo ob pogojih, navedenih v 3. odstavku 61. člena ZP-1, postrožil procesni režim zahteve za sodno varstvo in od vlagatelja zahteve za sodno varstvo zahteva sodelovanje v postopku, ki teče po vloženi zahtevi za sodno varstvo, da se izogne predvidenim sankcijam, to je domnevi o umiku zahteve za sodno varstvo. To pa tudi pomeni, da morajo biti že samemu opravičilu priloženi podatki, na podlagi katerih bo sodišče ugotovilo, ali je izostanek upravičen ali ne, ne pa da sodišče vlagatelja na predložitev teh podatkov oziroma dokazil šele kasneje poziva, prav tako pa se mora vlagatelj tudi sam na ustrezen način prepričati, ali je narok preložen ali ne, da ga ne zadenejo posledice nesodelovanja v postopku z zahtevo za sodno varstvo.

Izrek

Pritožba storilca se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Storilec je dolžan plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka.

Obrazložitev

:

Z uvodoma navedenim sklepom je Okrajno sodišče v Cerknici zavrglo zahtevo za sodno varstvo storilca, ki jo je le-ta vložil zoper plačilni nalog prekrškovnega organa postaje prometne policije z dne 2. 11. 2007. Sodišče prve stopnje je storilcu naložilo še plačilo stroškov postopka v obliki sodne takse. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je storilec bil v skladu z drugim odstavkom 65. člena Zakona o prekrških (ZP-1) zaradi dopolnitve dokaznega postopka vabljen na zaslišanje za dne 6. 1. 2010, vabilo mu je bilo vročeno 23. 12. 2010, vendar pa se zaslišanja ni udeležil, temveč je v dopisu sodišču z dne 4. 1. 2010 izostanek opravičil, češ da se obravnave zaradi službenih obveznosti ne bo mogel udeležiti. Sodišče prve stopnje je tako na podlagi 61. člena ZP-1 štelo, da je umaknil zahtevo za sodno varstvo, saj njegovega opravičila, ki ni bil z ničemer izkazan, ni štelo kot opravičljiv razlog za izostanek.

Zoper tako odločitev je storilec vložil pravočasno pritožbo, v kateri navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna, saj je svoj izostanek opravičil pred razpisanim narokom, pred posredovanjem pisnega opravičila pa je telefoniral še na Okrajno sodišče v Cerknici in delavki sodišča, do katere so ga prevezali, pojasnil, da dne 6. 1. 2010 zaradi neodložljivih službenih obveznosti zagotovo ne bo mogel priti na sodišče. Pojasnil je, da opravlja delo varnostnika, da po potrebi opravlja zahtevnejše naloge varovanja tudi za druge družbe in tako vnaprej ne more razkriti, kdaj točno in na katerem mestu, zaradi koga in po čigavem naročilu, bo opravljal službeno obveznost, tako da potrdila o svoji odsotnosti svojemu opravičilu tudi ni mogel predložiti oziroma to dobi vedno šele, ko je tovrstna naloga opravljena. Vse te okoliščine je pojasnil v svojem telefonskem klicu, pa mu je delavka sodišča, za katero je domneval, da ve, kako stranke opravičijo svoj izostanek, pojasnila, da so seveda okoliščine, ki jih navaja, opravičljiv razlog in da naj to napiše na list papirja ter mu pojasnila, da bo glede na okoliščine, ki jih navaja, njegovo zaslišanje zagotovo preloženo. Vse to je tudi storil, zato ga je neprijetno presenetila odločitev sodišča prve stopnje, ki ga glede na vse okoliščine kot laika tudi ni pozvalo k dopolnitvi opravičila, kljub temu da je šele 1. 2. 2010 odločilo v konkretni zadevi, potem ko 6. 1. 2010 ni prišel na zaslišanje. Pri tem še poudarja, da je potrebno v rednem sodnem postopku uporabljati določbe ZKP, 69. člen ZP-1 pa izrecno določa, da mora biti obdolženec zaslišan, preden se izda sodba o prekršku. Ker so bila tako v njegovem primeru kršena določila postopka o prekršku, s tem pa mu je sodišče tudi avtomatično odvzelo možnost pravnega sredstva, predlaga, da se izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Ustavno sodišče Republike Slovenije je v svoji odločbi št. U-I-56/06 z dne 15. 3. 2007 že odločilo, da je po zaključenem hitrem postopku upravičencu dana možnost izpodbijanja odločbe o prekršku (v to je šteti tudi izdajo plačilnega naloga) z vložitvijo zahteve za sodno varstvo, ki ima dvojno funkcijo:

- omogoča preizkus odločbe prekrškovnega organa in

- sproži postopek sodnega varstva.

V točki 17. navedene ustavne odločbe je tako Ustavno sodišče izrecno navedlo, da gre v primeru odločanja o zahtevi za sodno varstvo za odločanje v okviru enotnega upravno-kaznovalnega postopka, v katerem opravljajo okrajna sodišča vlogo instančnega organa in hkrati zagotavljajo sodno varstvo.

V postopku presoje utemeljenosti oziroma neutemeljenosti zahteve za sodno varstvo pa je pomembna določba tretjega odstavka 61. člena ZP-1, ki določa, da se šteje, da je oseba, ki ji je bila izrečena sankcija, zahtevo za sodno varstvo umaknila, če ni prišla na zaslišanje na sodišče, na katero je bila pravilno povabljena, izostanka pa ni opravičila. Zgolj na podlagi poslanega opravičila in obdolženčevih pritožbenih zatrjevanj, da mu je delavka sodišča pojasnila, da bo glede na okoliščine, ki jih je v opravičilu navedel (to je neodložljiva službena obveznost), zaslišanje zagotovo preloženo, tudi po oceni višjega sodišča izostanek z zaslišanja, na katerega je bil obdolženi osebno vabljen v zvezi z vloženo zahtevo za sodno varstvo, ni bil opravičljiv. Pritožnik tako zgolj na podlagi tega, da je poslal opravičilo za izostanek s prošnjo za preložitev naroka ter na podlagi zatrjevanega pogovora z delavko sodišča, še ni mogel utemeljeno pričakovati, da bo sodišče narok res preložilo. Ocena o tem, ali je razlog za izostanek opravičljiv ali ne, je namreč v domeni sodišča (sodnika, ki vodi postopek o prekršku oziroma v konkretnem primeru sodnika, ki odloča o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti vloženega pravnega sredstva, to je zahteve za sodno varstvo), pritožnik pa se pred razpisanim narokom za dan 6. 1. 2010, glede na dne 4. 1. 2010 poslano opravičilo in glede na zatrjevano pojasnilo delavke sodišča niti ni prepričal, ali je narok res preložen ali ne, saj s strani sodišča ni prejel nobenega obvestila. Če sodišče naroka ne preloži oziroma stranke ne obvesti, da je prošnji za preložitev naroka ugodilo, velja namreč domneva, da prošnji ni bilo ugodeno in je v takem primeru procesni položaj obdolženca, ki se ne zglasi na narok, na katerega je bil pravilno povabljen, enak kot da izostanka ne opraviči.

Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, ko je v skladu s tretjim odstavkom 61. člena ZP-1 štelo, da je vlagatelj zahteve za sodno varstvo le-to umaknil, prav tako pa tudi niso bile z odločitvijo sodišča prve stopnje kršene določbe postopka kot to uveljavlja pritožnik v delu, ko navaja, da ga sodišče ni pozvalo k dopolnitvi opravičila s predložitvijo ustreznega potrdila o službeni odsotnosti. Zakonodajalec je z uvedbo domneve o umiku zahteve za sodno varstvo ob pogojih, navedenih v tretjem odstavku 61. člena ZP-1, postrožil procesni režim zahteve za sodno varstvo in tako od vlagatelja zahteve za sodno varstvo zahteva sodelovanje v postopku, ki teče po vloženi zahtevi za sodno varstvo z njegove strani, tako da se izogne predvidenim sankcijam, to je domnevi o umiku zahteve za sodno varstvo. To pa tudi pomeni, da morajo že samemu opravičilu biti priloženi podatki, na podlagi katerih bo sodišče ugotovilo ali je izostanek upravičen ali ne, ne pa da sodišče vlagatelja na predložitev teh podatkov oziroma dokazil šele kasneje poziva, prav tako pa se mora vlagatelj tudi sam na ustrezen način prepričati ali je narok preložen ali ne, da ga ne zadenejo posledice nesodelovanja v postopku z zahtevo za sodno varstvo.

Višje sodišče je zato odločitev sodišča prve stopnje potrdilo kot pravilno in zakonito, pritožbo vlagatelja zahteve za sodno varstvo pa zavrnilo kot neutemeljeno ter mu naložilo v skladu z določili ZP-1 kot stroške pritožbenega postopka sodno takso, ki jo bo odmerilo v skladu z določili Zakona o sodnih taksah sodišče prve stopnje.


Zveza:

ZP-1 člen 61, 61/3, 65, 69, 69/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.11.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQ4ODIy