VSL sodba PRp 1535/2009

Jedro

Nepravilno izveden postopek preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom ima lahko za posledico le nepravilno ugotovljeno dejansko stanje.

Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki je sestavljen v skladu z ZUP, je javna listina in pomeni dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim so bile dane pripombe, da niso pravilno sestavljeni.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obdolženec je dolžan plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

S sodbo sodišča prve stopnje je bila obdolžencu, zaradi v uvodu navedenega prekrška, izrečena globa 950,00 EUR (v katero mu je bilo všteto pridržanje v znesku 20,00 EUR, tako da je dolžan plačati globo 930,00 EUR) in stranska sankcija deset kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije, stranska sankcija prepoved vožnje motornega vozila B kategorije pa mu je bila odpuščena. Naloženo mu je bilo tudi plačilo stroškov v zvezi s prihodom prič na zaslišanje 11,80 EUR in sodna taksa.

V pravočasno vloženi pritožbi proti navedeni sodbi so zagovorniki obdolženca navedli, da se obdolženec pritožuje zaradi bistvenih kršitev določb postopka, kršitev materialnih določb zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga, da se sodba spremeni tako, da se postopek proti obdolžencu ustavi oziroma sodba razveljavi ter pošlje sodišču prve stopnje v novo odločanje. Ni pravilno stališče sodišča, ko pravi, da neizpraven (nekalibriran in nepravočasno preverjen alkotest) ne vpliva na zakonitost samega postopka oziroma ugotavljanja ali voznik vozi pod vplivom alkohola. Drži, da je alkotest indikator in ne merilo, vendar za njegovo osnovno uporabo veljajo določena pravila, ki se jih je potrebno držati. Meritev, opravljena s tehnično nebrezhibno aparaturo (slednje je obdolženi izkazal s predložitvijo dokazil ter s svojo izjasnitvijo z dne 1. 7. 2009), je imela za posledico rezultat, pridobljen na nezakonit način, na katerega pa se sodba ne bi smela opreti in je zato podana bistvena kršitev določb prekrškovnega postopka iz 6. točke prvega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Elektronski alkotest je naprava za kvantitativno merjenje alkohola v izdihanem zraku, njegov merilni element pa je celica s polprevodnikom. Ob stiku reducirajočih plinov s površino polprevodnika se njegova prevodnost poveča, kar predstavlja merilo za koncentracijo alkohola v izdihanem zraku, ki je v grobem proporcionalna koncentraciji alkohola v krvi. Navedeno pa pomeni, da vsak neizpraven elektronski alkotest poda nepravilne podatke in tako spravlja v zmoto vsakega preizkušanca, vinjenega ali nevinjenega, upoštevajoč posledice in nevšečnosti (lažni rezultat, odvzem krvi), ki jih prinese ter neenakopravno obravnavanje, v primerjavi s preizkušanci s tehnično brezhibnim aparatom, pomeni kršitev z ustavo varovanih človekovih pravic in svoboščin. Poleg tega je bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno. Obdolženi je izpovedal, da se je tistega dne počutil »bedno«, ni bil več zbran, bil je v stresu, kar sta izpovedala tudi oba zaslišana policista. Predložil je celo potrdilo, da je tistega dne peljal hčerko k zdravniku in so ga njene težave zelo potrle. Sodišče teh navedb obdolženca v smeri, ko je ocenjevalo njegov zagovor o samem preizkusu alkoholiziranosti ni upoštevalo. Obdolženi je namreč povedal, da policist ni zapisal vseh njegovih pripomb (da se vpiše številka merilnika, delovanje telefona in radijske postaje, katerih vpis je zahteval obdolženi prepričan, da v telesu ne more imeti alkohol, kot je pokazala naprava). Bila je noč in ni bil povsem prepričan, kaj podpisuje oziroma je bil prepričan, da mu bo na podlagi njegovih pripomb odrejen strokovni pregled. Da je obdolženi res imel pripombe glede merilnika in telefona, je razvidno iz opomb zapisnika, pa tudi zaslišani policist je povedal, da je bil sam prvič seznanjen z določenimi informacijami o merilniku prav s strani obdolženca (da je možno v samem merilniku preveriti njegovo kalibracijo). Vse ugotovljeno namreč napotuje, da policist ni vedel, da opravlja meritve z nekalibriranim alkotestom. Zaradi stresa in pripomb, ki jih je podal policistu, je bil obdolženi očitno v zmoti. Bil je prepričan, da mu bo odrejen strokovni pregled in niti ni vedel, kaj podpisuje. Na tem mestu se obdolženi ne strinja z oceno sodišča, da bi obdolženi kot nekdanji policist moral vedeti, kako teče postopek. Poklic v primeru, ko gre za psihofizično stanje/počutje ne igra nobene vloge in ni mogoče, da bi se policist v stresu in čustveni razvrvanosti moral drugače odzivati na situacijo kot vsak drug človek z drugim poklicem. Sodišče prve stopnje je popolnoma spregledalo, da obdolženec zaradi zdravstvenega stanja preizkusa ni mogel verodostojno opraviti in je tudi zato zapisnik s tako vsebino podpisal. Policist bi tako, glede na stanje obdolženega, ki ga je osebno zaznal, moral v vsakem primeru odrediti strokovni pregled.

Pritožba ni utemeljena.

Po proučitvi in oceni zbranega dokaznega gradiva v okviru vložene pritožbe in po uradni dolžnosti glede obstoja bistvenih kršitev določb postopka in kršitev materialnih določb zakona ali predpisa, ki določa prekršek, katere mora pritožbeni senat, glede na določbo 159. člena ZP-1, preizkusiti po uradni dolžnosti, pritožbeni senat ugotavlja, da navedenih kršitev ni bilo in da je bilo tudi dejansko stanje na prvi stopnji v celoti in pravilno ugotovljeno, obdolženec pa utemeljeno spoznan za odgovornega prekrška iz d. točke četrtega odstavka 130. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1).

Vse trditve, ki jih pritožniki navajajo v pritožbi, je obdolženec uveljavljal že v postopku na prvi stopnji, sodišče pa jih je ocenilo in po oceni višjega sodišča utemeljeno zavrnilo. Tudi ni podana v pritožbi zatrjevana bistvena kršitev določb prekrškovnega postopka iz 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, ker naj bi se sodba opirala na rezultat alkotesta, čeprav uporabljen alkoskop ni bil v predpisanem roku kalibriran, torej na dokaz, na katerega se po določbah tega zakona ne more opirati. ZP-1 natančno določa, na kateri dokaz se sodba po določbah tega zakona ne more opirati (npr. 4. odstavek 110. člena, 227. in 237. člen Zakona o kazenskem postopku v zvezi s 67. členom ZP-1 itd.), med te pa ni mogoče uvrstiti dokaza, na katerega se sklicuje pritožnik. Nepravilno izveden postopek preizkusa, ki ga uveljavlja pritožnik, ima lahko za posledico le nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Obdolženec je že zaslišan na prvi stopnji uveljavljal, da alkoskop ni bil kalibriran, sodišče prve stopnje pa je njegov zagovor pretehtalo v povezavi z drugimi izvedenimi dokazi, opravilo presojo vseh dokazov in svojo odločitev tudi ustrezno obrazložilo, z razlogi sodišča prve stopnje pa se višje sodišče v celoti strinja. Tudi po oceni višjega sodišča je sodišče prve stopnje, glede na to, da je po navodilih proizvajalca kalibriranje priporočljivo opraviti vsakih šest mesecev in da je kalibracija za navedeni merilnik potekla le za dva dni, utemeljeno zaključilo, da zaradi tega alkoskop še ni bil neizpraven in da ta okoliščina ni mogla vplivati na veljavnost izmerjene vrednosti alkohola v izdihanem zraku obdolženca. Poleg tega je na kraju storitve prekrška obdolženec zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkoskopom podpisal brez pripomb in se z ugotovljenim rezultatom merjenja tudi strinjal, zato ni bilo potrebno, da bi mu policist odredil strokovni pregled, kot zatrjuje pritožnik. Strokovni pregled po določbi tretjega odstavka 132. člena ZVCP-1 namreč policist odredi le takrat, če preizkušanec iz zdravstvenega stanja ali zaradi drugega, s tem povezanega objektivnega vzroka, ne more opraviti preizkusa ali če ga ne opravi po navodilih. Glede na to, da je obdolženec preizkus z alkotestom opravil brez problemov in ni imel težav s pihanjem v alkoskop, saj ga je pravilno napolnil (torej ni res, da mu zdravstveno stanje ni omogočalo, da bi alkotest pravilno opravil) in se z ugotovljenim rezultatom tudi strinjal, ni bilo nobenega razloga, da bi mu policist odredil strokovni pregled. Neupoštevne so tudi pritožbene navedbe pritožnika, da obdolženec v stresu in razburjenosti niti ni vedel, kaj podpisuje, in da ni vedel, kaj počne, in da je bil zaradi stresa in pripomb, ki jih je podal policistu, obdolženec očitno v zmoti, saj je bil prepričan, da mu bo odrejen strokovni pregled.

Iz celotnega postopka na kraju storitve prekrška, ki sta ga opisala sam obdolženec in policist, ki je z njim vodil postopek, je razvidno, da obdolženec ni bil v takšnem stresu, da ne bi vedel, kaj dela, saj je imel ves čas postopka pripombe, in sicer je zahteval, da se v zapisnik vpiše številka merilnika, delovanje telefona in radijske postaje, nato pa je policistu še pojasnjeval, da je mogoče na samem merilniku preveriti njegovo kalibracijo in mu je torej dajal informacije o merilni napravi, v postopku zaslišani policist pa je izpovedal, da je bil obdolženec na začetku postopka res razburjen, po seznanitvi z rezultatom alkotesta pa se je umiril in postal prijazen ter začel navajati navedene pripombe v zapisnik. Zato tudi po oceni višjega sodišča njegovo zdravstveno stanje ni bilo tako, da ne bi vedel, kaj dela, in tudi ni bil v zmoti, saj je podpisal zapisnik, v katerem je navedeno, da se strinja z rezultatom alkotesta, obkroženo pa je bilo tudi, da se strokovni pregled ne odredi. V odločbi Up-621/03-21 z dne 2. 12. 2004 (Ur. l. RS, št. 136/04) je že tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije presodilo, da je zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki je sestavljen v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 in nasl. - ZUP), javna listina in pomeni po prvem odstavku 80. člena ZUP tudi dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen k tistim, h katerim so bile dane pripombe.

Pri ocenjevanju izrečenih sankcij pa višje sodišče ugotavlja, da je bila globa obdolženemu izrečena v najnižjem predpisanem znesku, upoštevajoč vse okoliščine, ki vplivajo na odmero globe in ki so navedene v obrazložitvi sodbe sodišča prve stopnje, stranska sankcija kazenskih točk pa mu je bila izrečena v predpisanem številu, dočim mu je stransko sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila sodišče odpustilo, prav upoštevajoč razloge, v katerih je obdolženi storil prekršek.

Zato je višje sodišče pritožbo zagovornikov obdolženca kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 potrdilo.

Ker zagovorniki obdolženca s pritožbo niso uspeli, je obdolženec na podlagi 147. člena v zvezi z 143. do 146. členom ZP-1, v skladu z Zakonom o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08 z dne 15. 4. 2008) in ustrezno taksno tarifo dolžan plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka, ki mu jo bo odmerilo sodišče prve stopnje s posebnim plačilnim nalogom.

Datum zadnje spremembe:

07.04.2022

Podobni dokumenti:

• VSL sodba PRp 994/2009
• VSL sodba PRp 107/2014
• VSC Sodba PRp 66/2023