VSL sodba PRp 2478/2008

Jedro

Sodišče prve stopnje ni upoštevalo določbe 12. člena ZP-1, ki določa izključitev postopka o prekršku in sankcij med drugim v primeru, če je podan sum storitve kaznivega dejanja, ki ima tudi vse znake prekrška, vse dokler ni končan postopek v zvezi s kaznivim dejanjem.

Kraj, čas in zakonski znaki prekrška po d) točki 4. odstavka 130. člena ZVCP-1, za katerega je bil obdolženec spoznan za odgovornega s sodbo sodišča prve stopnje, so enaki kot v izreku pravnomočne sodbe istega sodišča v zvezi s kaznivim dejanjem, tako da so v obravnavanem primeru podane okoliščine, ki izključujejo postopek o prekršku.

Izrek

Ob pritožbi zagovornice obdolženega se sodba sodišča prve stopnje v odločitvi o odgovornosti in sankcijah za obdolžencu očitani prekršek po uradni dolžnosti spremeni tako, da se postopek o prekršku iz d) točke četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1, kot je opisan v izreku o odgovornosti izpodbijane sodbe, zoper obdolženca ustavi na podlagi 10. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1), in stroški postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

:

Z izpodbijano sodbo je bil obdolženi spoznan za odgovornega storitve uvodoma navedenega prekrška, za katerega sta mu bili izrečeni globa v znesku 605,00 eurov, v katero je na podlagi prvega odstavka 112. člena ZP-1 všteto pridržanje v znesku 20,86 eurov, in prepoved vožnje motornega vozila kategorije B na ozemlju Republike Slovenije v trajanju štirih mesecev, ter naloženo plačilo stroškov postopka.

Proti tej sodbi se pravočasno pritožuje obdolženčeva zagovornica zaradi absolutne bistvene kršitve določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, kršitve materialnih določb iz tretjega odstavka 156. člena ZP-1 glede okoliščine, ali je pregon za prekršek zastaral, in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja.

Ob pregledu zadeve je višje sodišče po uradni dolžnosti ugotovilo, da so v obravnavani zadevi podane okoliščine, ki po določbi 3. točke prvega odstavka 156. člena ZP-1 izključujejo postopek o prekršku, zaradi česar je s sklepom, izdanim 10. 3. 2009, prekinilo postopek o prekršku zoper obdolženca. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo določbe 12. člena ZP-1, ki določa izključitev postopka o prekršku in sankcij med drugim v primeru, če je podan sum storitve kaznivega dejanja, ki ima tudi vse znake prekrška, vse dokler ni končan postopek v zvezi s kaznivim dejanjem. Iz podatkov v spisu je bilo namreč razvidno, da se pred kazenskim oddelkom okrajnega sodišča vodi kazenski postopek zoper obdolženca po predlogu okrožnega državnega tožilstva, v katerem pristojni državni tožilec obdolžencu očita storitev kaznivega dejanja po prvem odstavku 325. člena Kazenskega zakonika tudi zaradi dejanja, ki ima vse znake očitanega prekrška, torej zaradi prekrška vožnje pod vplivom alkohola s koncentracijo 0,81 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka.

Iz podatkov v spisu je razvidno, da je bil obdolženi s sodbo okrajnega sodišča z dne 19. 10. 2009 spoznan za krivega, da je kot udeleženec v prometu s kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa iz malomarnosti povzročil prometno nesrečo, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana s tem, da je 10. 2. 2006 izven naselja vozil osebni avtomobil v nasprotju z določili drugega odstavka 25. člena ter prvega odstavka 129. člena ZVCP-1, ko je v litru izdihanega zraka imel 0,81 miligrama alkohola in je na označenem delu cestišča, kjer to prehaja iz avtoceste na hitro cesto, zapeljal preko montažnih pasov na svoje levo smerno vozišče, nato pa po 21,7 m vožnje nazaj preko teh robnikov na desno smerno vozišče, preko katerega je nato v loku znova drsel na svojo levo stran vozišča, kjer je s prednjim delom avtomobila trčil v prednji del vozila, ki ga je pravilno peljal E., ob trčenju pa je sopotnik utrpel udarnino trebuha, raztrganino črevesnega oporka in predrtje tankega črevesa, zaradi česar je bil v času hospitalizacije nezmožen za vsako delo, s čimer je storil kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po prvem odstavku 325. člena Kazenskega zakonika, za kar je bila obdolžencu izrečena pogojna obsodba dveh mesecev zapora, ki pa se ne bo izrekla, če obdolženec v roku dveh let ne stori novega kaznivega dejanja, in stranska kazen prepoved vožnje osebnega avtomobila za dobo treh mesecev v Republiki Sloveniji, in v kazen vštet čas pridržanja obdolženca. Ta sodba je postala pravnomočna 19. 10. 2009. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da so kraj, čas in zakonski znaki prekrška po d) točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1, za katerega je bil obdolženec spoznan za odgovornega z izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, enaki kot v zgoraj povzetem izreku pravnomočne sodbe istega sodišča, tako da so v obravnavanem primeru podane okoliščine, ki izključujejo postopek o prekršku (določba 3. točke prvega odstavka 156. člena ZP-1), zaradi česar je ob pritožbi zagovornice obdolženca sodbo sodišča prve stopnje v odločitvi o odgovornosti in sankcijah za obdolžencu očitani prekršek in v odločitvi o vštetju pridržanja ter o stroških postopka, naloženih v plačilo obdolžencu, po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper obdolženca na podlagi 10. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustavilo.

Ker je bil postopek o prekršku zoper obdolženega ustavljen, stroški postopka bremenijo proračun v skladu z določbo četrtega odstavka 144. člena ZP-1.

Datum zadnje spremembe:

20.11.2012

Podobni dokumenti:

• VSL sodba PRp 2198/2008
• VDSS sodba Pdp 759/2015
• VSK sodba PRp 159/2012