VSL sodba PRp 1767/2006

Jedro

Kazenske točke v cestnem prometu se izrečejo izključno vozniku, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, oziroma osebi, ki ji je začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Obdolžencu, kateremu je prenehala veljavnost vozniškega dovoljenja na podlagi pravnomočne sodbe sodišča (kot vozniku začetniku so mu bile izrečene kazenske točke, ki imajo za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja) in je bil odvzem vozniškega dovoljenja tudi izvršen, sodišče pri izreku sankcij za prekršek vožnje pod vplivom alkohola v tem primeru ne more izreči kazenskih točk.

Izrek

Pritožbi obdolženega A. B. se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločitvi o sankciji spremeni tako, da se obdolžencu osemnajst kazenskih točk s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije, ne izreče.

Sicer se pritožba obdolženca zavrne kot neutemeljena in se v ostalih nespremenjenih delih sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je bil obdolženi spoznan za odgovornega storitve uvodoma navedenega prekrška, za katerega mu je bila izrečena globa in osemnajst kazenskih točk s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja. Naloženo mu je bilo tudi plačilo stroškov postopka na prvi stopnji.

V pravočasno vloženi pritožbi obdolženi ugovarja zaradi bistvene kršitve določb postopka, kršitve materialnih določb predpisa in višine globe ter stranske sankcije. Tistega dne je res pil alkohol, vendar ne v takih količinah, da bi rezultat pomenil prekršek. Ker je do takrat poznal le mersko enoto gram na kilogram alkohola, ni niti pomislil, da je rezultat meritve v njemu neznanih enotah. Prilaga tudi odgovor Ministrstva za notranje zadeve, ki pojasnjujejo, da se meri še vedno v starem načinu, to je v g/kg, prav tako ni rešeno vprašanje popravkov v zapisniku o preizkusu alkoholiziranosti in policist torej krši določila Zakona o splošnem upravnem postopku. Meni tudi, da alkotesti ne izpolnjujejo meroslovnih zahtev, določenih z Zakonom o meroslovju, sodišče se do tega ni opredelilo. V prilogi pošilja sodbo Okrajnega sodišča, iz katere je razvidno, da mu je vozniško dovoljenje že prenehalo in prilaga tudi poziv UE, da odda vozniško dovoljenje, torej ni bilo več podlage za izrek kazenskih točk in prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Po pregledu zadeve po uradni dolžnosti na podlagi 159. člena Zakona o prekrških (ZP-1) in v smeri pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba obdolženca delno utemeljena. Iz dopisa Ministrstva za pravosodje je razvidno, da je bilo s sodbo okrajnega sodišča obdolžencu pravnomočno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi doseženih deset kazenskih točk kot vozniku začetniku. Nadalje je iz dopisa upravne enote razvidno, da je obdolženi oddal svoje vozniško dovoljenje zaradi pravnomočno izrečenih točk v zgoraj citirani sodbi in s tem je bila stranska sankcija tudi izvršena. Glede na navedeno in ugotovljeno je torej pritrditi pritožbi, da obdolženec v času izdaje sodbe okrajnega sodišča, ki je predmet te pritožbe, ni imel več veljavnega vozniškega dovoljenja, zato niso bili izpolnjeni pogoji skladno z 2. odstavkom 22. člena ZP-1, ki določa, da se kazenske točke v cestnem prometu izrečejo vozniku, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, oziroma osebi, ki ji je začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo tako, kot je razvidno iz 1. odstavka izreka te sodbe.

Sicer pa pritožbeno sodišče nima pomislekov o pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja prekrška, čeprav pritožnik oporeka verodostojnosti zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti po izdihanem zraku, ki je sestavljen v skladu z ZUP in je javna listina ter pomeni dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav. Podpisan zapisnik o preizkusu z alkotestom je torej trden dokaz v postopku o inkriminiranem prekršku, čeprav poskuša pritožnik izpodbiti ravno ta dokaz, ker je bila v zapisniku res popravljena merska enota, vendar to na samo verodostojnost zapisnika ne more vplivati, kajti obdolženec je na kraju samem in v zagovoru vrednost, ki jo je pokazal alkotest, sprejel kot verodostojno. Tudi iz zapisnika o zaslišanju obdolženca je razvidno, da je potrdil, da je alkotest pokazal rezultat 0,99 in je zapisnik podpisal, potem pa videl, da policist na zapisniku nekaj popravlja in videl popravljeno mersko enoto, kar pa ne pomeni, da je policist popravljal vrednost alkohola, ki je bila ugotovljena z merilnikom, torej je videl rezultat 0,99 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (ob toleranci 0,94 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka). Da se merska enota izpiše v spodnjem desnem kotu, je potrdil v postopku zaslišani policist in dodal, da je tudi obdolžencu povedal kaj pomeni rezultat in da je tak rezultat predpisana sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Obdolžencu je bila na kraju samem izročena kopija zapisnika, na kateri je že popravljena merska enota, torej ne gre za naknadno popravljanje zapisnika, kar poskuša prikazati pritožba, sicer pa so enote miligrama v litru izdihanega zraka v uporabi že dve leti. Pritožba tudi povsem napačno razlaga, da policija zatrjuje, da se še vedno meri le v g/kg alkohola v izdihanem zraku, saj je prav iz dopisa policije, ki ga prilaga pritožnik, razvidno, da policija pojasnjuje, da se vrednosti izrečene v mg/liter ugotavljajo pri preizkusu z merilnikom alkohola oziroma etilometrom in prav s takim merilnikom je bil obdolženi izmerjen kritičnega dne, sodišče pa je opravilo še dodatno poizvedbo, iz katere je razvidno, da je merilnik zanesljivo meril v enoti mg/liter, saj je spisu priložena evidenčna knjižica, da je bila sprememba merske enote na konkretnem merilniku opravljena in torej pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov, da bi bile v obravnavanem primeru uporabljene stare merske enote in zaradi tega obdolženi kakorkoli zaveden v postopku opravljanja preizkusa alkoholiziranosti po izdihanem zraku. Pritožniku je v zvezi z njegovimi navedbami še pojasniti, da so elektronski alkotesti zgolj indikatorji alkoholiziranosti, zato zanje ni potrebno pridobiti atesta (čeprav morajo biti elektronski alkotesti kljub temu redno atestirani oziroma mora biti opravljen preizkus brezhibnosti njihovega delovanja), nova kalibracija pa potrjuje, da je naprava tudi brezhibno delovala. Višje sodišče tako glede na navedeno meni, da so bile bistvene okoliščine glede odrejenega preizkusa alkoholiziranosti in rezultata preizkusa pravilno in popolno ugotovljene v izvedenem dokaznem postopku, prvostopno sodišče je utemeljeno spoznalo obdolženca za odgovornega storitve prekrška, saj se je po zaužitju alkoholne pijače (kar v pritožbi tudi sam prizna) odločil za vožnjo motornega vozila v cestnem prometu, za svojo trditev, da pa ni spil alkohola v takih količinah, da bi rezultat pomenil prekršek, pa obdolženi te svoje trditve ne podpre z dokazom, ki bi ovrgel uradno ugotovljeni rezultat preizkusa alkoholiziranosti, zato je bilo potrditi odločitev prvostopnega sodišča o odgovornosti obdolženca za prekršek, kot pravilno in utemeljeno. Obdolžencu je bila izrečena globa v najnižje predpisanem znesku v zakonu zagrožene globe za tovrstno kršitev, pri tem pa v zadostni meri upoštevane vse okoliščine, ki skladno s 26. členom ZP-1 vplivajo na to, ali naj bo sankcija višja ali nižja, razvidne pa so iz obrazložitve izpodbijane sodbe.

Višje sodišče je glede na navedeno spremenilo izpodbijano sodbo tako, kot je razvidno iz izreka te sodbe, v ostalih nespremenjenih delih pa potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Skladno z 2. odstavkom 147. člena ZP-1 se povprečnina ne določi, če je bilo s sodbo višjega sodišča odločeno v celoti ali deloma v obdolženčevo korist.

Datum zadnje spremembe:

10.03.2011

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba IV Ips 23/2017
• Sodba IV Ips 28/2009
• VSL sklep EPVDp 103/2010