VSK Sklep Cpg 56/2021

Jedro

Če se ugotovi, da tisti, ki naj se mu vroči pisanje, dejansko ne prebiva na naslovu, na katerem naj bi se opravila vročitev in vročevalec izve za njegov novi naslov, prepošlje sodno pisanje na ta naslov in o tem obvesti sodišče.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodu prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da mora toženec v petnajstih dneh plačati družbi C.d.o.o. - v stečaju, kot stečajnemu dolžniku, 20.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 30.9.2000 dalje do plačila.

2. Zoper to sodbo se je po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov pritožil toženec in predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo razveljavi oz. tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo vseh stroškov. V pritožbi opozarja, da ima toženec stalno bivališče v L. S pošto je toženec sklenil dogovor, da prepošilja vso navadno pošto na naslov G. V tej zvezi tožena stranka prilaga predmetno naročilo z dne 19.5.2020. Pošta je mimo kakršnihkoli naročil ali zakonske podlage sporno sodno pošiljko samovoljno prepošiljala na naslov v G. V spisu se celo nahaja poizvedba v CRP z dne 16.2.2021, iz katere jasno izhaja, da ima toženec stalno bivališče in naslov za vročanje v L. Konkretno naročilo o prepošiljanju navadne pošte še ne pomeni, da naslovnik na tem naslovu tudi biva in je to naslov za vročanje po Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Avtomatizem prepošiljanja sodnih pošiljk je absolutno v neskladju z namenom določb pravdnega postopka in namenom samega naročila prepošiljanja. V tej zvezi pritožnik opozarja na relevantno sodno prasko. Prav tako sporno vročanje ni bilo v skladu z določili 143. člena ZPP, saj zakon eksplicitno določa, da mora vročevalec v primeru, da prepošlje pisanje na nov naslov, o tem obvestiti sodišče, česar pa v konkretnem primeru pošta ni storila. Prav tako so na vročilnici nerazumljivo navedena dva datuma vročitve, t.j. 24.10.2020 in 26.10.2020, kar dokazuje, da je bilo v konkretnem postopku nepravilno in malomarno vročanje predmetne tožbe. Iz vročilnice se ne da razbrati, da bi bilo ob poskusu vročitve obvestilo o opravljeni vročitvi prepuščeno na vratih stanovanja tožene stranke. To je v konkretnem primeru nemogoče, kar s priloženimi fotografijami dokazuje pritožnik. Sicer pa je v konkretnem primeru na naslovu v G predalčnik premajhen, da bi bilo lahko v njega možno odložiti konkretno sodno pisanje, to je tožbo s prilogami. V konkretnem primeru je bilo napačno uporabljeno tudi materialno pravo. V predmetni tožbi ni izkazana niti protipravnost, prav tako pa ne tudi vzročna zveza in škoda. Tožeča stranka tudi ni imela nobene terjatve proti stečajnemu dolžniku in kot taka ni aktivno legitimirana.

3. Tožeča stranka je podala odgovor na pritožbo in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba tožene stranke je utemeljena.

5. Eden o pogojev za izdajo zamudne sodbe je tudi ta, da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor (1. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Pritožnik v pritožbi pravilno opozarja, da v konkretnem primeru tožba s prilogami tožencu v odgovor ni bila pravilno vročena. Določbe ZPP o vročanju prevladajo nad kakršnimkoli dogovorom med uporabnikom in izvajalcem poštnih storitev. Pošiljanje sodnih pisanj v pravdnem postopku na drug naslov na podlagi naročila naslovnika pošti (vročevalcu), je glede na določbe ZPP sicer možno v skladu z določbo drugega odstavka 143. člena ZPP. Na to zakonsko določbo se je v konkretnem primeru sklicevalo tudi sodišče prve stopnje, vendar po oceni pritožbenega sodišča te zakonske določbe, glede na konkretne okoliščine primera, ni pravilno uporabilo.

6. Če se ugotovi, da tisti, ki naj se mu vroči pisanje, dejansko ne prebiva na naslovu, na katerem naj bi se opravila vročitev in vročevalec izve za njegov novi naslov, prepošlje sodno pisanje na ta naslov in o tem obvesti sodišče. Pritožnik pravilno opozarja, da v konkretnem primeru vročevalec sploh ni ugotovil, da toženec dejansko ne prebiva na naslovu stalnega prebivališča, to je v L. Samo naročilo toženca za prepošiljanje navadnih pisanj na naslov v G, tudi po oceni sodišča še ne pomeni, da naslovnik na naslovu stalnega bivališča v L dejansko ne prebiva. Iz tega razloga pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi v konkretnem primeru tožba s prilogami morala biti vročena toženi stranki (ali vsaj poskušena biti vročena) na naslov v L, kjer ima toženec prijavljeno stalno prebivališče. Avtomatizem prepošiljanja sodnih pošiljk je absolutno v neskladju z namenom določb pravdnega postopka, hkrati pa je tudi v nasprotju z namenom samega naročila prepošiljanja. To je razvidno tudi iz priloženega naročila toženca pošti z dne 19.5.2020.

7. Iz teh razlogov je moralo pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugoditi ter razveljaviti izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrniti temu sodišču v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Glede na naravo same kršitve, pritožbeno sodišče ugotavlja, da te kršitve seveda samo ne more odpraviti; v tej zvezi pa tudi niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 354. člena ZPP.

8. Odločitev o stroških pravdnega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge (člen 357a/2 ZPP) in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozvalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oz. odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Datum zadnje spremembe:

31.08.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2/2009
• VSC sklep Cp 656/2014
• VSL Sklep I Cpg 531/2022