VSK Sklep I Cp 497/2020

Jedro

Omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, in izročitev le-tega Republiki Sloveniji oziroma občini nastopi glede vsake pravice, ki sestavlja zapustnikovo premoženje, v višini deleža, ki ga priznana terjatev iz naslova prejete pomoči predstavlja glede na celotno vrednost zapuščine. Republika Slovenija oziroma občina se z dediči zapustnikovega premoženja lahko tudi drugače dogovorita.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da v zapuščino po pokojnem A.V. spadajo solastninske pravice na večjem številu nepremičnin v k.o. J.,¹ denarna sredstva na njegovem bančnem računu pri Banki d.d. in neizplačana pokojnina iz Avstralije. Ugotovilo je, da znaša terjatev Republike Slovenije 12.862,40 EUR, terjatev Občine H. pa 2.654,91 EUR (v presežku, to je za 2.879,55 EUR je njen zahtevek zavrnilo), in odločilo, da se dedovanje predhodno navedenega zapustnikovega premoženja omeji do višine vrednosti prejete pomoči tako, da se Republiki Sloveniji izroči v last delež 1/4 le-tega, Občini H. pa delež 1/20 le-tega. Za dediče preostalega deleža zapustnikovega premoženja, za katerega omejitev dedovanja ne velja, v višini 14/20, je razglasilo zapustnikove vnuke z imenom C.R, J.R, M.A. in D.J., vsakega z deležem do 1/4. Odredilo je ustrezne zemljiškoknjižne vpise.

2. Zoper sklep se po zakonitem zastopniku pritožuje Republika Slovenija. Opozarja, da je po izrecnem pozivu sodišča predlagala, na katerem konkretnem zapustnikovem premoženju naj se dedovanje omeji, pa sodišče temu ni sledilo. V določbah o omejitvi dedovanja ni predvideno, da bi dediči podali soglasje k predlogu omejitve, saj gre za obligatorno zakonsko posledico prejemanja socialnih prejemkov zapustnika, ki je bil ob smrti sicer lastnik premoženja. Predlog, ki ga je podala, v ničemer ne posega v njihovo pravico do dedovanja. Glede na to, da predlogu niso izrecno nasprotovali, je način, da Republika Slovenija ne bo lastnica na vseh podedovanih nepremičninah, ampak zgolj na nekaterih, ki bodo posledično izzvzete iz dedovanja, zakonitim dedičem v korist.

3. Občina H. in z izpodbijanim sklepom razglašeni zakoniti dediči na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Skladno z določbo prvega odstavka 128. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči, če ni v predpisih o socialnem varstvu določeno drugače. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oz. lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. Po določbi tretjega odstavka 128. člena ZD se premoženje, ki postane lastnina Republike Slovenije oz. občine, s sklepom izroči pristojnemu organu Republike Slovenije oz. pristojnemu organu občine. Pri tem omejitev dedovanja in izročitev Republiki Sloveniji oz. občini nastopi glede vsake pravice, ki sestavlja zapustnikovo premoženje (torej v obravnavanem primeru glede vseh nepremičnin in vseh premičnin), in sicer v višini deleža, ki ga priznana terjatev iz naslova prejete pomoči predstavlja glede na celotno vrednost zapuščine. Republika Slovenija oz. občina pa se z dediči zapustnikovega premoženja seveda lahko tudi drugače dogovorita.² Ker v obravnavanem primeru zakoniti dediči niso soglašali s predlogom, na katerih posameznih nepremičninah oz. solastninskih deležih zapustnika na teh nepremičninah naj se dedovanje omeji, in ker za omejitev dedovanja na le določeno zapustnikovo premoženje, pri katerem vztraja pritožba, ni zakonske podlage, je izpodbijana odločitev, da se omejitev dedovanja izvede glede celotnega zapustnikovega premoženja, pravilna in zakonita.

6. Sodišče prve stopnje je torej pravilno uporabilo določila ZD, pri tem pa tudi ni zagrešilo kakšnih po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP – v povezavi s 366. členom ZPP in 163. členom ZD), zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v povezavi s 163. členom ZD).

-------------------------------
¹ Pritožbeno sodišče identifikacijskih podatkov nepremičnin ne povzema, ker to za pritožbeno obravnavo ni odločilno.
² Glej tudi VSL v sklepih I Cp 923/2020 z dne 3.9.2020 in I Cp 2788/2014 z dne 10.12.2014.

Datum zadnje spremembe:

15.06.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 1694/2022
• VSL Sklep I Cp 776/2023
• VSL Sodba II Cp 1018/2022