VSK Sklep II Kp 22617/2018

Jedro

Sodišče prve stopnje bo moralo, preden se odloči za izvršitev obsojencu izrečene denarne kazni na način, kot ga določa prvi odstavek 87. člena KZ-1, v obravnavani zadevi preveriti, ali ima obsojeni v tujini dohodke, na podlagi katerih bi lahko poravnal preostalih 583,00 EUR denarne kazni, in ali bi bila smiselna izvršitev denarne sankcije v R Avstriji na podlagi 196. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske Unije (v nadaljevanju: ZSKZDČEU-1), vse upoštevaje tretji odstavek 196. člena ZSKZDČEU-1, ki določa, da mora sodišče pri odločitvi o vložitvi predloga upoštevati možnost uspešne izterjave, smotrnost izterjave glede na višino izrečene sankcije in stopnjo kršitve oziroma ogrožanja zavarovane dobrine

Izrek

I. Pritožbi obdolženega M. B. se ugodi in izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kopru je s sodbo opr. št. II K 22617/2018 z dne 13. 2. 2020 na podlagi šestega odstavka 129.a člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in prvega odstavka 87. člena KZ-1 razsodilo, da se denarna kazen, izrečena obsojencu s sodbo istega sodišča opr. št. II K 22617/2018 z dne 8. 6. 2018, pravnomočno dne 21. 8. 2018, zaradi kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, v višini 1.083,00 EUR izvrši tako, da se določi 15 (petnajst) dni zapora. Obsojencu je na podlagi prvega odstavka 95. člena naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka iz 92. člena ZKP in sodno takso.

2. Proti sodbi se pritožuje obsojenec. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep (pravilno: sodbo) razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Kot izhaja iz spisovnih podatkov, je bila sodba o kaznovalnem nalogu Okrajnega sodišča v Kopru II K 22617/2018 z dne 8. 6. 2018, s katero je sodišče obsojencu izreklo denarno kazen, obsojencu vročena dne 11. 7. 2018 na naslov v R Sloveniji (l. št. 29), pravnomočna pa je postala 21. 8. 2018 (l. št. 31). Pod točko II. izreka sodbe o kaznovalnem nalogu je sodišče prve stopnje odločilo, da mora obsojeni denarno kazen plačati v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe, lahko pa v tem roku predlaga plačilo denarne kazni v obrokih, česar pa obsojeni ni storil. Dne 14. 9. 2018 je bil obsojenemu na isti naslov vročen še poziv za plačilo denarne kazni (l. št. 32) z določenim rokom za plačilo do 21. 9. 2018, številko prehodnega podračuna sodišča, kamor naj kazen plača ter opozorilom iz prvega odstavka 87. člena KZ-1, da v kolikor denarne kazni ne bo plačal v roku, bo ta prisilno izterjana, če pa se ne bo dala niti prisilno izterjati, jo bo sodišče izvršilo tako, da bo za vsaka začeta dva dnevna zneska določilo 1 (en) dan zapora. Obsojeni niti do novembra 2018 ni plačal denarne kazni (l. št. 35), zaradi česar je sodišče prve stopnje sprožilo prisilno izterjavo, ki pa ni bila uspešna (l. št. 51). Vse navedeno je sodišču prve stopnje narekovalo spremembo denarne kazni v kazen zapora.

5. Obsojenec je v pritožbi navedel, da je v tujini in se zaradi izrednih razmer v zvezi z boleznijo COVID-19 ne more vrniti v Slovenijo ter obljubil, da bo kazen plačal takoj, ko bo to možno oziroma naj mu sodišče posreduje številko transakcijskega računa, da lahko kazen plača. Po predložitvi pritožbe pritožbenemu sodišču, je obsojenec dne 13. 1. 2021 na sodišče prve stopnje naslovil še dopis, v katerim prosi za podatke za nakazilo denarne kazni v obravnavani zadevi, zaradi česar je sodišče prve stopnje obsojencu ponovno poslalo poziv za plačilo denarne kazni (dopis na l. št. 59), in sicer na naslov v A., kjer obsojeni živi oziroma ima tam veljavno dovoljenje za bivanje od 8. 1. 2020 do 18. 3. 2026 (l. št. 54). Iz povratnice (obvestila o vročitvi) izhaja, da mu je bil predmetni poziv vročen dne 6. 2. 2021, nakar je dne 2. 3. 2021 obsojeni delno poravnal denarno kazen, in sicer do višine 500,00 EUR, kot to izhaja iz Potrdila o odobritvi podračuna z dne 3. 3. 2021. Po delnem plačilu je obsojeni dolžan plačati še 583,00 EUR denarne kazni.

6. Glede na nova dejstva, s katerimi sodišče prve stopnje do izreka izpodbijane sodbe ni bilo seznanjeno, in sicer da je obsojeni denarno kazen plačal skoraj do polovice naloženega mu zneska, kot tudi da sedaj živi v A., kjer ima dovoljenje za bivanje, kar kaže na to, da ima tam najverjetneje tudi zaposlitev ter sredstva, s katerimi lahko denarno kazen poravna, se je odločitev sodišča prve stopnje pokazala najmanj za preuranjeno in je bilo iz tega razloga potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti. Sodišče prve stopnje bo moralo, preden se odloči za izvršitev obsojencu izrečene denarne kazni na način, kot ga določa prvi odstavek 87. člena KZ-1, v obravnavani zadevi preveriti, ali ima obsojeni v tujini dohodke, na podlagi katerih bi lahko poravnal preostalih 583,00 EUR denarne kazni, in ali bi bila smiselna izvršitev denarne sankcije v R Avstriji na podlagi 196. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske Unije (v nadaljevanju ZSKZDČEU-1), vse upoštevaje tretji odstavek 196. člena ZSKZDČEU-1, ki določa, da mora sodišče pri odločitvi o vložitvi predloga upoštevati možnost uspešne izterjave, smotrnost izterjave glede na višino izrečene sankcije in stopnjo kršitve oziroma ogrožanja zavarovane dobrine. Šele po presoji navedenih dejstev, bo sodišče prve stopnje lahko odločilo, ali so bile izčrpane vse možnosti pred spremembo denarne kazni v zapor.

7. Sodišče druge stopnje je glede na vse navedeno pritožbi obsojenca ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Datum zadnje spremembe:

11.05.2021

Podobni dokumenti:

• VSM Sodba II Kp 22460/2015
• VSK Sklep VII Kp 56742/2018
• Sodba X Ips 740/2004