VSC Sklep III Kp 15312/2019

Jedro

Pravnomočna odločitev o tem, da je treba zapisnik o zaslišanju L. P. v preiskavi kot priče z dne 20. 6. 2020 iz spisa izločiti, ker se je njegov takratni status priče z vložitvijo obtožnice spremenil v status obdolženca, je torej narekovala prvostopenjskemu senatu edino možno in zakonito odločitev, to je odločitev, da iz spisa izloči še zapisnik o zvočnem posnetku in prepis zvočnega posnetka njegovega zaslišanja.

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Celju ob odločanju o ugovoru obdolženega L. P. in njegovega zagovornika zoper obtožnico Okrožnega državnega tožilstva v Celju št. Kt/14730/2018 z dne 8. 10. 2019 na podlagi drugega odstavka 275. člena v zvezi s prvim odstavkom 280. člena in četrtega odstavka 276. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pod točko I izreka ugovora kot neutemeljena zavrnil. Pod točko II izreka pa je po uradni dolžnosti sklenil, da se iz spisa izloči zvočni posnetek zaslišanja L. P. z dne 20. 6. 2019 opr. št. I Kpr 15312/2019 ter prepis zvočnega posnetka tega zaslišanja na list. št. 69-72 spisa.

2. Zoper sklep se pritožujeta okrajni državni tožilec in obdolženi L.P. Okrajni državni tožilec se pritožuje zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in predlaga naj sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi tako, da sklep spremeni in v celoti črta njegova II. točko.

Obdolženi L.P., se pritožuje brez navedbe pritožbenih razlogov. Uvodoma v pritožbi namreč našteva, da so pravni temelj za njegovo pritožbo v pritožbi našteti členi Ustave; Zakon o pravdnem postopku; Zakon o sodiščih; Obligacijski zakonik; sodba Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 902/2019 z dne 28. 8. 2019; 9 naštetih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah; Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin; 1. člen 1. Protokola k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Splošna deklaracija človekovih pravic. Predlaga naj sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi v celoti tako ″da ne izloči njegovega pričanja z dne 20. 6. 2019; da se upošteva, da gre za pritiske in manipulacije tretjih oseb na domnevnega oškodovanca za kar obstajajo dokazi, ki se bodo predočili na glavni obravnavi in da se izvede pošteno in javno sojenje ter zagotovi kontradiktorni postopek ter izvajanje vseh dokazov″.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Ob preizkusu izpodbijanega dela prvostopenjskega sklepa v smeri pritožbenih navedb državnega tožilca in obdolženca sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje o izločitvi iz spisa še zvočnega posnetka in prepisa zvočnega posnetka zaslišanja sedaj obdolženega L. P. v preiskavi kot priče dne 20. 6. 2019 pravilna in zakonita in se zato pritožnika neutemeljeno zavzemata za razveljavitev oziroma spremembo tega dela prvostopenjskega sklepa.

5. Obdolženec se pravilnosti pritožbeno problematizirane odločitve dotika zgolj z navedbo, da sodišče ne sme izločiti njegovega pričanja z dne 20. 6. 2019 iz dokazov, ker je del dejanskega stanja. V nadaljnji obrazložitvi pritožbe ponuja lastno videnje, zakaj da domnevni oškodovanec ni bil zaveden. Temu sledi povzetje besedila 14., 15., 22., 23., 25., 120. člena Ustave RS ter 6. in 13. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki bi jih, kot navaja obdolženec, sodišče moralo upoštevati. Na tak popolnoma nekonkretiziran način obdolženec drugačne odločitve kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje ne more doseči.

6. V lastni zadevi obdolženec nikoli ne more biti priča. V predmetni kazenski zadevi je bil v preiskavi, uvedeni zoper obdolženega T. M. zaradi kaznivega dejanja poskusa kaznivega dejanja goljufije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 211. člena v zvezi s prvim odstavkom 34. člena KZ-1, sedaj obdolženi L.P. dne 20. 6. 2019 zaslišan kot priča. Po opravljeni preiskavi je bila obtožnica vložena zoper obdolženega T. M. zaradi prej navedenega kaznivega dejanja, poleg njega pa tudi zoper obdolženega L. P., zaradi očitanega mu kaznivega dejanja pomoči h kaznivemu dejanju poskusa kaznivega dejanja goljufije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 211. člena v zvezi s členoma 34 in 38 KZ-1. Glede na to, da obdolženi P. prvotno kot priča ni bil poučen o pravicah in pravnih jamstvih, ki veljajo za zaslišanje obdolženca skladno s tretjim odstavkom 5. člena in drugim odstavkom 227. člena ZKP, je preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Celju s sklepom z dne 22. 11. 2019 med drugim iz spisa izločila tudi zapisnik o zaslišanju L. P. z dne 20. 6. 2019, ki je bil v preiskavi zaslišan kot priča in ne kot osumljenec. Sodišče druge stopnje je pritožbo okrajnega državnega tožilca A.B., ki se s to odločitvijo ni strinjal, zavrnilo kot neutemeljeno s sklepom II Kp 15312/2019 z dne 11. 2. 2020. Na podlagi te pravnomočne odločitve je bil kot je razvidno iz podatkov spisa zapisnik o zaslišanju L. P. v preiskavi kot priče z dne 20. 6. 2019 že izločen iz spisa. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je senat okrožnega sodišča, ob odločanju o ugovorih obdolženega P. in njegovega zagovornika zoper vloženo obtožnico ugotovil, da ob siceršnji pravnomočni odločitvi o izločitvi zapisnika o zaslišanju L. P. v preiskavi kot priče iz spisa, iz spisa ni bil izločen zvočni posnetek in prepis zvočnega posnetka njegovega zaslišanja. Ta ugotovitev pa je skladno s pooblastilom, ki ga ima senat okrožnega sodišča, ko odloča o ugovoru zoper obtožnico v četrtem odstavku 276. člena ZKP narekovala, da ju izloči iz spisa. Prvostopenjska odločitev se torej pokaže kot pravilna in zakonita.

7. Ob takem stanju obširne pritožbene navedbe okrajnega državnega tožilca, ki ne prinašajo nič novega, kar ne bi uveljavljal že v pritožbi zoper sklep preiskovalne sodnice, s katerim je bilo med drugim odločeno, da se iz spisa izloči zapisnik o zaslišanju L. P. z dne 20. 6. 2020 (list. št. 65 spisa), ne morejo privesti do drugačne odločitve, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Do v tokratni pritožbi ponovljenih navedb državnega tožilca, da ker L. P. v času, ko je bil zaslišan kot priča še ni imel statusa obdolženca; da torej v času zaslišanja nanj sum še ni bil osredotočen; da je bil poučen o pravici, da mu ni treba odgovarjati na posamezna vprašanja, če bi sebe spravil v kazenski pregon; da je izjavo podal popolnoma prostovoljno in brez vsakršne prisile; da se je kazenski postopek v času izjave zaslišanja L. P. kot priče vodil zoper druge osebe in že v osnovi ni bil namenjen izvajanju kazenske preiskave oziroma zbiranju podatkov za kasnejši kazenski postopek zoper obdolženega L. P. in sklicevanju na v pritožbi naštete odločbe Vrhovnega sodišča RS in višjih sodišč, razlog za izločitev ni podan, se je sodišče druge stopnje že opredelilo v sklepu z dne 11. 2. 2020. V izogib ponavljanja zakaj to stališče državnega tožilca v konkretni zadevi ni utemeljeno, se sklicuje na razloge že citiranega pritožbenega sklepa.

8. Pravnomočna odločitev o tem, da je treba zapisnik o zaslišanju L. P. v preiskavi kot priče z dne 20. 6. 2020 iz spisa izločiti, ker se je njegov takratni status priče z vložitvijo obtožnice spremenil v status obdolženca, je torej narekovala prvostopenjskemu senatu edino možno in zakonito odločitev, to je odločitev, da iz spisa izloči še zapisnik o zvočnem posnetku in prepis zvočnega posnetka njegovega zaslišanja, kar bi sicer moralo biti storjeno že ob izdaji sklepa preiskovalne sodnice dne 22. 11. 2019.

9. Glede na obrazloženo in ker pri preizkusu izpodbijanega sklepa kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP sodišče druge stopnje ni ugotovilo, je pritožbi okrajnega državnega tožilca in obdolženega L. P. zavrnilo kot neutemeljeni.

10. Če bo za obdolženega L. P. nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev njegove pritožbe odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

Datum zadnje spremembe:

06.10.2021

Podobni dokumenti:

• VSK Sklep II Kp 8604/2020
• VSL Sklep V Kp 66789/2019
• VSC Sklep EPVDp 30/2021